Izobraževanje zaposlenih - nuja vsakega podjetja

"To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje".
Priznati je treba, da ta misel (Isaaca Newtona) velja za vsakogar; tako v službenem kot v zasebnem življenju. Življenje je nenehno učenje. Še zanimivejša je misel J. Nonaka: "V gospodarstvu, kjer je edina zanesljiva stvar negotovost, je en sam vir trajne konkurenčne prednosti - znanje."

V prejšnjih člankih na tematiko zaposlovanja (upravljanja s človeškimi viri) sem že nekajkrat poudarila, da so zaposleni največje bogastvo in kapital vsakega podjetja. Zaposleni so gonilna sila, kreatorji idej in inovacij. Zaposleni so vir ustvarjalnosti. Za ustvarjanje in oblikovanje inovativnih zamisli pa potrebujejo vedno nova znanja - novo svežino. Misel, da je znanje kot veter v jadra, zelo nazorno ilustrira potrebo po novih znanjih z najrazličnejših področjih.

Preden nadaljujem, bi želela razložiti razliko med pojmoma učenje in izobraževanje. Učenje pomeni vedeti, kako stvari delujejo. Izobraževanje pomeni vedeti, kako s stvarmi delati.
Današnja podjetja brez dvoma potrebujejo izobraževanje! "Namen učenja ni znanje, temveč akcija". Misel se nam v prvem trenutku zazdi nelogična. Ko pa bolje premislimo, ugotovimo, da je novo znanje pogoj, da pridemo do nove zamisli in ideje - da se nekaj spremeni. Podjetniku se tako zastavi vprašanje: Kako izobraževati sebe in sodelavce?

Novi sodelavci, ki smo jih uvedli v delo, ter drugi zaposleni se morajo nenehno izobraževati in usposabljati v svoji stroki, saj so pred letom ali dvema pridobljena znanja že zastarela. Samo delavci z novimi znanji so lahko tvorci novih idej, razmišljanj, postopkov in akcij. To od vseh (nas) zaposlenih zahteva neusmiljena konkurenca na trgu. Časi (iz prejšnjega družbenega sistema), ko nenehno izobraževanje ni bilo potrebno, so dokončno minili.

Izobraževanje zaposlenih pomeni načrtno in sistematično pridobivanje novih znanj z različnimi oblikami izobraževanja (dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje šolanja ali študija, obisk krajših ali daljših seminarjev, delavnic, samoizobraževanje s pomočjo knjig in revij, nenehno sledenje novostim v stroki). Izobraževanje zaposlenih pomeni za podjetje pridobivanje novih spretnosti ter možnosti vsakega posameznika. Tako pridobljena znanja je potrebno v podjetju na zaposlene prenesti tako, da se poveča njihova sposobnost za inoviranje in za izvajanje pomembnih dejavnosti.

Tudi 69. člen Zakona o delovnih razmerjih govori, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve zaposlitve in zaradi napredovanja. Pravice in obveznosti izobraževanja so opredeljene tudi v Splošni in branžnih kolektivnih pogodbah ter v Pogodbi o zaposlitvi.

TRI KATEGORIJE PRIDOBIVANJA ZNANJ

Pridobivanje novih znanj v podjetju lahko razdelimo v tri kategorije:

• izobraževanje managerjev
• izobraževanje strokovnih delavcev
• izobraževanje proizvodnih delavcev.
• nadaljnje šolanje in študij (s čimer si delavec formalno pridobi višjo stopnjo izobrazbe);
• krajše oblike izobraževanja (seminarji, posveti, tečaji...);
• interno izobraževanje v podjetju (za konkretne potrebe in primere);
• dostop do strokovne literature (knjige, revije, kasete...);
• obiski strokovnih sejmov in razstav;
• lastno samoizobraževanje delavcev izven delovnega časa.

Izobraževanje managerjev je pri nas zaživelo z prehodom v novi družbeni sistem leta 1991. Novi sistem je dal vsakomur možnost, da se odloči za lastno podjetniško pot. Tisti, ki so sprejeli izziv in se podali v podjetniške vode, so kaj kmalu ugotovili, da nujno potrebujejo najrazličnejša podjetniška znanja, o katerih se v prejšnjem družbenem sistemu niso učili. Na to potrebo in zahtevo se je odzval tudi šolski in izobraževalni sistem. Podjetnikom managerjem je danes na voljo paleta izobraževalnih možnosti na področjih podjetništva, managementa, upravljanja človeških virov, vodenja... Enako pomanjkanje znanj so zaznali tudi direktorji starih družbenih podjetij, ki so se v času tranzicije olastninila. Tudi oni se lahko uprejo zahtevam konkurence samo z lastnimi novimi znanji, predvsem na področju podjetništva in managementa. Saj tudi nadzorni sveti in delničarji od njih pričakujejo pozitivne poslovne rezultate (čim večji dobiček). Vsi pa potrebujejo znanje o tem, kako delati v skupinah. Tega doslej nis(m)o bili navajeni. Za to ni bilo ne potrebe in ne nuje. Zdaj pa je!Strokovni delavci so pod nenehnim pritiskom, kako ustvariti nekaj novega, boljšega, uspešnejšega (izdelek ali storitev). Tudi njihova šolska znanja so vsekakor potrebna osvežitve. Potrebujejo znanja s področja računalništva, tuje jezike in določena specifična znanja s svojega področja. Prav strokovni delavci so potencialno največji vir inovacij in novih predlogov. Tudi strokovni delavci se morajo še veliko naučiti o delu v skupinah. Še vedno velja: Posameznik ni popoln, toda skupina je lahko.Proizvodni delavci najbolje poznajo stroje na katerih delajo. Njihove izkušnje (pozitivne in negativne), ki jih pridobivajo pri svojem vsakodnevnem delu so neprecenljivi vir informacij za strokovne delavce, ki so zadolženi za tehnologijo in potek proizvodnje. Potrebno je vzpostaviti način pretoka informacij in skupinskega dela med njimi in strokovnimi delavci in vodstvom.Vsi zaposleni v podjetjih potrebujejo znanja s področja komuniciranja in skupinskega dela. V to jih sili nenehna konkurenca doma in v tujini.VSEBINA IN OBLIKE IZOBRAŽEVANJAPo vsebini lahko izobraževanje razdelimo na:
Zaposleni brez srednješolske izobrazbe se odločajo za nadaljnje šolanje ali za prekvalifikacije. Razmah študija zaposlenih in brezposelnih je presegel vse napovedi. To dokazujejo na eni strani potrebe podjetij in na drugi strani želje po dodatnih znanjih posameznikov. Študentje lahko izbirajo med tremi stopnjami študija: višješolski, visokošolski in univerzitetni. Zelo velik interes je tudi na področju podiplomskega študija: specializacije, magisterij, MBA in doktorski študij.

Vsi zaposleni nimajo možnosti za šolanje (čas, denar, starost, delovno mesto...). Zato so zelo iskane krajše oblike izobraževanja. Na seminarjih, posvetih in tečajih želijo slušatelji zvedeti kar največ primerov iz prakse (in ne teorije). Poleg tega se pri takšnih oblikah izobraževanja srečajo in seznanijo z drugimi slušatelji. Tudi nova poznanstva ter izmenjava mnenj ter ustvarjanje novih poznanstev lahko štejemo v najširši kontekst izobraževanja.

Interno izobraževanje je primerno, kadar imamo večjo (zaključeno skupino) slušateljev iz istega podjetja. Prednost tega izobraževanja je v tem, da se izvaja v prostorih podjetja. Največkrat takoj po koncu delovnega časa. Vsebina takšnega izobraževanja je tako vsebinsko prilagojena željam naročnika.

Strokovna literatura, ki je na voljo delavcem, jim omogoča, da so na tekočem z najnovejšimi informacijami s svojega delovnega področja. Tako lahko več zaposlenih prebere isto revijo in se tako seznani z novostmi. V podjetjih bi lahko bolje organizirali kroženje strokovne literature med zaposlenimi. Še bolje pa je, če lahko uredimo priročno interno knjižnico.

Obiski sejmov in razstav se za strokovne delavce z določenega področja nujni. Za druge delavce pa je obisk sejma zelo primerna oblika nematerialne motivacije. Tako bo poslovna sekretarka podjetja spoznala na sejmu še druga konkurenčna podjetja in nove ljudi.

Vse bolj se uveljavlja lastno samoizobraževanje zaposlenih. Ti si v knjižnici sposodijo knjige in revije ter jih v prostem času preberejo. Udeležijo se kakšnega tečaja (računalniškega, jezikovnega...) na svoje stroške. Sami gredo na sejme in razstave. Zavedajo se, da je znanje njihov največji adut in prednost na trgu delovne sile.

Osnovna dilema podjetnika pri izobraževanju se nanaša na finančne stroške in dejstvo, da se učinki izobraževanje pokažejo šele na dolgi rok (od nekaj dni do nekaj let). Izobraževanje potrebujejo vsi, tako uspešna podjetja kot tista v težavah. Uspešna podjetja jih potrebujejo zato, da bodo še boljša, ter da bodo dohajala konkurenco. Za podjetja v težavah pa je prav izobraževanje in pridobivanje novih znanj edini način, da se jih rešijo. Dileme tako dejansko sploh ni.

Podjetniki so že sami ugotovili, da je vedno več zakonov (trgovinski, gostinski in turistični) in predpisov, ki za opravljanje določenih del zahtevajo ustrezno izobrazbo. Že zdaj morajo v skladu z zakonom v trgovini prodajati trgovci (ali osebe, ki imajo opravljen izpit pred komisijo Gospodarske zbornice). Enako velja za poslovodje, ki morajo imeti V. stopnjo ustrezne izobrazbe ali že omenjeni izpit. Tako kot za trgovino velja tudi za gostince. Streže lahko natakar, poslovanje pa vodi gostinski tehnik. Najnovejša zahteva, ki jo je prinesel Zakon o pospeševanju, zahteva, da ima vodja turistične poslovalnice vsaj VI. stopnjo izobrazbe (turistične smeri). Določeni so tudi pogoji za opravljanje dela turističnega vodnika in turističnega spremljevalca. Podobne zahteve lahko v kratkem pričakujemo tudi na drugih področjih.

Izobraževanje zaposlenih v najširšem pomenu lahko podjetniki uporabijo tudi kot zelo pomembno obliko nematerialnegamotiviranja zaposlenih. Zaposlenim, ki želijo nekaj biti in v svoji delovni karieri tudi nekaj postati, pomenijo možnosti izobraževanja veliko. Pri tem se zavedajo, da bodo od izobraževanja imeli največ sami - osebno. Novo pridobljenega znanja jim ne more nihče odnesti. Njihov način razmišljanja in delovanja si lahko izboljšajo in s tem pripomorejo k večji ustvarjalnosti pri svojem delu.

Največja napaka podjetnikov je v tem, da od zaposlenih in od sebe ne zahtevajo, da novo pridobljenih znanj na kratko pisno in ustno predstavijo svojim delovnim okoljem. Žal le redki sodelavcem po seminarju predstavijo, kaj novega so zvedeli, in se o teh novostih pogovorijo z drugimi. Naslednjič si udeleženci seminarja ali drugih izobraževalnih oblik vzemite čas in se pogovorite o njih.

Izobraževanje zaposlenih pa v sebi nosi tudi klico "nevarnosti". Kar precej verjetno je, da bo bolje izobraženega sodelavca "ugrabila" vaša konkurenca, ki mu bo ponudila boljše finančne in materialne pogoje. Ali pa se bo podal na lastno podjetniško pot. Edina obramba je, da sami ponudite še več. To si lahko mirno privoščite, saj bo bolje izobraženi sodelavec prispeval več k razvoju podjetja.