Izklop - in nato nova energija

Ko novinarji Podjetnika sprašujemo najuspešnejše slovenske podjetnike po njihovi skrivnosti uspeha, vedno naletimo na isti odgovor. Ne glede na to, s katero dejavnostjo se uspešni ukvarjajo, vsi poudarjajo da jim je delo v užitek, pa naj je še tako naporno in časovno zahtevno. Podjetnik leta 2000 Jože Angeli, lastnik invalidskega podjetja Blues, d.o.o., na primer trdi, da je med drugim uspešen predvsem zato, ker ima svoje delo resnično rad. Rado Hrastnik, lastnik podjetja Paron, pa pravi, da resnega hobija pravzaprav nima, ker je že delo njegov glavni konjiček.

Ko podjetniki izgubijo strast do dela

Žal pa se vse prepogosto zgodi, da podjetniki izgubijo pravi žar do dela in se njihova sposobnost, da vodijo podjetje, želja, da bi kar najbolj ustregli potrebam kupca, da bi razvijali svoje izdelke ali storitve in vodili svoje sodelavce, izgubi. Včasih se zgodi, da delo, ki je bilo podjetnikom pomemben vir samoizpolnitve, počasi postaja vse manj pomembno, nekateri pa začnejo enačiti izpolnjevanje vsakodnevnih podjetniških ciljev z delom, ki res zadovoljuje. Spet drugi postavijo ločnico med delovnim in družinskim časom, in tiste vrednote, ki jim veliko pomenijo v zasebnem in družinskem življenju, zanemarjajo ali povsem prezrejo v delovnem času.

Do izgube resničnega veselja do dela ponavadi pride tako, da se podjetniki postopoma in zato neopazno sprijaznijo z razočaranji in dolgčasom pri delu in se podredijo delovni rutini. Delo tako ni več izziv; podjetniki se počutijo ujete in so zdolgočaseni. Začnejo se spraševati, ali niso z izgubo žara do dela izgubili tudi pomemben del svoje osebnosti. Postavijo si vprašanje, ali življenje ni prekratko, da bi ga izgubljali v delu, ki jih več ne izpolnjuje, in nekateri si želijo izzivov, ki bi bili čisto drugačni od njihovega sedanjega dela.

Strategije za obuditev delovne vneme

Najboljši in najpreprostejši način za ponovno obuditev strasti do dela je dopust, da bi se spočili in nabrali nove moči za delo. Tisti, ki sploh ne vedo več, kaj delajo v podjetništvu, naj razmislijo tudi o možnosti, da vodenje podjetja za nekaj časa prepustijo kompetentni osebi, ki ji zaupajo, sami pa si vzamejo večmesečni oddih.

Druga strategija pa pomeni večjo obremenitev; podjetniki naj se udeležijo kakega novega dopolnilnega in izobraževalnega programa. Na različnih seminarjih in tečajih podjetniki dobijo nov vpogled na svojo stroko in na gospodarstvo nasploh, se seznanijo z novimi smernicami na svojem področju dela in zaslutijo priložnosti, in tako prenehajo rutinsko razmišljati o poslih. To je tudi priložnost za navezovanje novih poslovnih stikov z ljudmi, ki še vedno uživajo v svojem delu. Tako lahko podjetniki znova odkrijejo tisto radost, zaradi katere so se nekoč sploh začeli ukvarjati s podjetništvom.

Najbolj znani ameriški podjetniki imajo tudi drugo strategijo za ohranjanje delovne motivacije in vneme. Da ne bi pozabili, kaj pri delu je zanje pomembno, so v svoja življenja vključili “refleksivne strukture”, čas, ki ga namenjajo razmišljanju o svojem življenju in delu. Gre lahko za nekaj minut na dan, več ur tedensko ali pa nekaj dni v mesecu, ko podjetniki na primer odpeljejo psa na sprehod, pokosijo travo ali pa gredo na vožnjo z avtom in tako pozabijo na delovne obveznosti in ostanejo sami s svojimi mislimi. V takih trenutkih naj razmišljajo tudi o tem, da bi našli nove izzive na svojem področju. To najlaže naredijo tako, da ugotovijo, česa ne morejo spremeniti, kje pa so možnosti za spremembe ter razbitje rutine, in se pogumno spopadejo z novimi izzivi.

Zlasti na Zahodu pa postajajo čedalje bolj priljubljeni tako imenovani “življenjski trenerji”, profesionalni psihoterapevti, ki podjetnikom pomagajo izraziti skrite želje, strahove in ambicije, ki si jih podjetniki morda ne upajo zaupati drugim zaradi pričakovanj okolja in družine. Tak “trener” in podjetnik poiščeta tudi objektivnejši pogled na delo in raziskujeta nove poslovne možnosti. V slovenskih razmerah je podobno pomoč mogoče poiskati predvsem pri prijateljih, ki niso nujno tudi družinski prijatelji in ki delajo v drugi dejavnosti.

Vlagajte v vzdrževanje vneme

Podjetniško okolje je nepredvidljivo in se stalno spreminja. Kar je še včeraj zanimalo kupce ali odjemalce storitev, je danes morda tudi zaradi hitrega razvoja že preživeto. Stalno se pojavljajo novi izdelki in storitve, konkurenca pa je čedalje močnejša in dviguje kakovost. Samo tisti, ki imajo svoje delo resnično radi in niso sužnji delovne rutine, lahko ne le sledijo spremembam v podjetniškem okolju, temveč jih tudi vnaprej zaznajo in uvajajo. Vlaganje časa v obujanje in vzdrževanje delovne vneme je tako tudi eden najpomembnejših vložkov v podjetniški uspeh.
------------------------------------
Priredba članka avtorjev R. Boyatzis, A. McKee in D. Goleman (2002): “Reawakening Your Passion for Work”, v Harvard Business Review …
Dodatni vir: N. Medvešček (2002): “Čim več odklopov – na recept”, (intervju z mag. Alenko Lestan) v prilogi Dela “Ona”, 21 (4)

Strategije obujanja delovne vneme na kratko

• Pojdite na dopust.
• Tudi med delovnimi tedni si redno vzemite čas za razmislek.
• Udeležite se dodatnega izobraževanja ali izpopolnjevanja s svojega področja.
• Poiščite nove izzive na svojem, že znanem področju dela.
• Poskusite znova odkriti zanimanje za delo s pomočjo razumevajočih prijateljev.

Ne pozabite na dopust!

Tudi slovenski strokovnjaki za medicino dela ugotavljajo, da si Slovenci vse prevečkrat ne vzamemo (dovolj) čas(a) čas za dopust. Že po enem letu pa se kot posledica prevelike garanja in nobenega daljšega dopusta pojavijo fizična in psihična utrujenost ter izguba zanimanja za delo. Dopust je torej dobra naložba v večjo storilnost dela, predvsem pa v zmanjševanje bolniških staležev. Delovni stresi namreč škodljivo vplivajo na zdravje vseh zaposlenih, zlasti pa na delovno bolj obremenjene podjetnike.

Podjetniki bi si morali vzeti več tednov dopusta. Med dopustom naj izklopijo mobilne telefone in pozabijo na zaznamke v svojih rokovnikih, prepovedani pa so tudi poslovni sestanki in vsakršne druge obveznosti. Najslabši načini počitka so poležavanje, igranje z računalnikom in gledanje televizije, najboljši pa šport in rekreacija ali kak drug konjiček, ki ni delo. Obiskovanje tečajev za dodatno izobraževanje, branje knjig s področja podjetništva in preračunavanje najhitrejših načinov dostave novega artikla kupcem tudi ne sodijo med dopustniške dejavnosti.

Dodatni nasveti za obujanje veselja do dela

Sodelavci revije Harvard Business Review priporočajo tudi več drugih tehnik, s pomočjo katerih lahko podjetniki znova odkrijejo tisto veselje, zaradi katerega so se sploh odločili za svojo dejavnost. Gre predvsem za načrtno in redno razmišljanje o tem, zakaj je delo podjetnikom pomenilo samoizpolnitev in kje se vidijo v prihodnosti.

Redno vračanje v preteklost. Namen te vaje je ugotoviti, zaradi katerih dogodkov in v katerih trenutkih so bili podjetniki najbolj srečni in zadovoljni, in kdaj so se počutili najslabše, ter ugotoviti, kdaj je prišlo do sprememb. Podjetniki naj potem stanje iz preteklosti primerjajo s svojim sedanjim položajem, da bi ugotovili, kako so se spremenili, ali nekdanje vrednote še ustrezajo sedanjim okoliščinam in ali se pri delu še zabavajo.

Prepoznavanje življenjskih načel. Podjetniki naj nekaj časa razmišljajo o tistih načelih in vrednotah, ki jim veliko pomenijo na različnih področjih njihovega življenja. Ko ugotovijo, kaj se jim zdi najvažnejše na področju dela, družinskega življenja, prijateljstva in drugih področjih, naj presodijo, ali po teh načelih res živijo ali pa o njih samo govorijo. Predvsem pa morajo razmisliti o tem, kako bi ta načela bolje vključili na področje dela.

Odkrivanje sanj in želja. Vaja zveni preprosto, saj samo predvideva, da podjetnik na list papirja napiše svoje želje za prihodnost. Velikokrat pa se izkaže za zahtevno, saj so podjetniki bolj vajeni razmišljati o tistem, kar bi morali narediti, torej bolj o tistem, kar je nujno, kot o tistem, kar bi radi počeli, se pravi o svojih željah. Ko podjetniki prepoznajo svoje želje, jih lahko začnejo lažje uresničevati v svojem življenju.

Vizija prihodnosti. Podjetniki naj razmišljajo o svoji podobi idealne daljne prihodnosti, ne da bi se pri tem ozirali na to, ali je taka prihodnost sploh možna. Vaja je koristna predvsem zato, ker podjetniki postanejo bolj optimistični in je lahko pomemben vodnik za načrtovanje sprememb v prihodnosti.