Izjeme pri koriščenju dopusta

V katerih primerih lahko zaposleni izrabi letni dopust za leto 2013 tudi po 30. juniju 2014 in kaj je z izplačilom v primeru odpovedi delovnega razmerja?

- Raba letnega dopusta:

Zakonodaja je v zvezi z delavčevim počitkom in regeneracijo nedvoumna. Delavec lahko letni dopust izrabi v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna in se mora odviti v tekočem koledarskem letu. Preostanek lahko zaposleni v dogovoru z delodajalcem prenese v naslednje leto, a ga mora porabiti najpozneje do 30. junija prihodnje leto.

Izjeme pa obstajajo tudi po tem datumu. Če je bil delavec z dela odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otrok, ima pravico izrabiti ves neizrabljen letni dopust tudi še pozneje, do 31. decembra naslednjega leta.

- Izplačilo neporabljenega letnega dopusta:

V primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje (iz kateregakoli vzroka), je v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust. A pozor: neizkoriščen letni dopust je veljavno izplačati le v primerih, če obstajajo objektivni razlogi za to, da ni bil porabljen oziroma če obstaja utemeljen vzrok, ki ga delavec ni mogel predvideti in zaradi katerega zato ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.

Z delavcem, ki vas pozove k izplačilu neizkoriščenih dni in pri katerem takega objektivnega razloga ni, vi pa na izplačilo pristanete, boste tako sklenili neveljaven sporazum. 165. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč določa, da je dogovor o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust mogoč le ob prenehanju delovnega razmerja - s pomembnim poudarkom: če za neporabljen dopust obstajajo objektivni razlogi.