Izdaja poslovne skrivnosti s strani zaposlenih v podjetju

Delavci se pri svojem delu seznanjajo tudi s takimi podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost in katerih razkritje bi lahko delodajalcu povzročilo resno škodo. Kakšne so sankcije za delavca, ki neupravičeno razkrije poslovno skrivnost? 

S sklenitvijo delovnega razmerja nastane med delavcem in delodajalcem odnos zaupnosti. Obe stranki med trajanjem delovnega razmerja prihajata do podatkov, ki so lahko tudi zaupne narave in med tovrstne spada tudi poslovna skrivnost. Zakon o delovnih razmerjih v svojem 36. členu delavcu nalaga dolžnost varovanja delodajalčeve poslovne skrivnosti. Tovrstnih podatkov ni upravičen nepooblaščeno posredovati tretji osebi ali jih uporabiti v lastne namene.  

Morda ne bo odveč opredeliti razlike med pojmoma zloraba in izdaja poslovne skrivnosti:
- za zlorabo se šteje način kršitve poslovne skrivnosti, ki jo delavec nepooblaščeno uporabi v svojo korist;
- za izdajo pa gre takrat, ko delavec poslovno skrivnost (informacijo) izda tretji osebi, pri čemer ni pomembno, ali je zato prejel kakšno plačilo ali protiuslugo. 

Delavec je dolžan varovati podatke:
- za katere tako določi delodajalec,

- ki so mu bili zaupani,
- s katerimi je bil seznanjen na drug način in
- za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba. 

Samo definicijo poslovne skrivnosti vsebuje Zakon o gospodarskih družbah v svojem 39. členu, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s sklepom in podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba. Vendar pa je opredelitev poslovne skrivnosti po Zakonu o delovnih razmerjih širša, saj za takšne podatke ne šteje samo tistih, ki jih s pisnim sklepom določi delodajalec, temveč tudi tiste, ki so bili delavcu zaupani oziroma je bil z njimi seznanjen na kakršenkoli drug način. 

Zakon določa, da so poslovna skrivnost tudi podatki, katerih razkritje bi delodajalcu povzročilo občutno škodo. Kaj se šteje za »občutno škodo« je potrebno presojati v vsakem posameznem primeru posebej. Prav tako ni mogoče na splošno opredeliti pojma, da »… se delavec zaveda ali bi se moral zavedati, kateri podatki so takšni, da jih lahko štejemo za poslovno skrivnost«. Presoja se opravi na podlagi položaja del, ki jih delavec opravlja, znanja in njegovih osebnih zmožnosti za vsak posamezen primer posebej.  

Delodajalec se mora zavedati, da lahko v praksi prihaja do dvomov o tem, kateri podatki veljajo za zaupne. Morebitnim nejasnostim se je najlažje izogniti, če v svojih internih akti natančno določi, kateri podatki so zaupni in hkrati poskrbi za njihovo zavarovanje pred izdajo tretjim nepooblaščenim osebam oz. pred njihovo zlorabo. 

Pri kršitvi določb o varovanju poslovne skrivnosti lahko delavca doleti redna (krivdna) ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, izrek disciplinskih ukrepov ali pa celo povrnitev nastale škode. 

Zakon o gospodarskih družbah (UL RS 15/2005)
Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002)