Iz jeklenega ruskega objema v bogato naftno prihodnost

Država, ki je nastala po razpadu Sovjetske zveze, je bila Slovencem neznanka vsaj do lanskega izbora pesmi za Evrovizijo. Takrat smo preko televizijskih ekranov ugledali novo in bleščavo podobo dvomilijonske prestolnice Baku.  Bogastvo države je zraslo na njenih naravnih virih, predvsem nafti in zemeljskem plinu, ki zadnji dve desetletji poganjata skokovit razvoj, s katerim želi Azerbajdžan zmanjšati razvojni zaostanek - dediščino ruske okupacije.

Da je država prestavila razvoj v najvišjo prestavo, je v Bakuju videti na skoraj vsakem koraku. Veliko se vlaga v infrastrukturo, nastajajo velikanske nove stanovanjske četrti za premožnejše Azerbajdžance, v mestu se podobno kot na primer v Dubaju gradijo sodobni arhitekturni in inženirski dosežki – kot so okrogla stavba bodočega hotela Full Moon (lunin ščip) in najvišja stavba na svetu Azerbajdžanski stolp, katere vrh bo od tal oddaljen več kot kilometer, in to v mestu, kjer je močan veter stalnica. Stavba bo opremljena tudi z izdelki slovenskih proizvajalcev. Hkrati pa namerava Azerbajdžan do leta 2015 zagotoviti v vseh mestih internetno povezavo s hitrostjo 100 MB in 40 MB na podeželju, v kar bodo vložili 500 milijonov evrov. Kot najmočnejši konkurenti na tem segmentu nastopajo kitajska podjetja. 

Kaj Azerbajdžanci potrebujejo? 

Želja po velikem napredku in stalen dotok naftnega denarja Azerbajdžancem omogočajo strastno kupovanje vsega tistega, kar želijo in potrebujejo. Azerbajdžanci so menda od nekdaj od tujih izkoriščevalcev njihovega naravnega bogastva zahtevali, da del tako zasluženega denarja pustijo v državi. Nič nenavadnega torej ni, da so v Bakuju prisotne številne luksuzne blagovne znamke. Najpomembnejši razlog za poslovno sodelovanje je sicer ponujanje tistega, kar Azerbajdžanci potrebujejo, in tega je veliko: obnovljivi viri energije in energetska varnost, informacijske in komunikacijske tehnologije, kmetijstvo in prehrambena industrija, gradbeništvo, farmacija, zdraviliški turizem in pohištvena industrija, pravi Tanja Drobnič iz SPIRIT-a. Na trgu so uspešna podjetja, ki ponujajo nižjo ceno ali inovativen produkt, dodaja direktor podjetja TRGO-MOKK Marjan Brenčič.