Ivo Čadež

Diplomirani inženir elektrotehnike in projektant Ivo Čadež je eden tistih podjetnikov, ki brez bistvenega podjetniškega in finančnega znanja dokazuje, da je za uspeh podjetniške zamisli in podjetja potreben predvsem kakovosten izdelek, ki ga je mogoče v pravem trenutku ponuditi trgu. In kaj ponuja njegovo podjetje Espro, ki praznuje letos že trinajst let? Skladišča. Seveda ne prostorov, pač pa projekt, opremo, logistične rešitve in materialno upravljanje, skratka vodenje in zasnovo, z eno besedo - skladišče na ključ.  

A zadeva ni tako preprosta, kot se sliši. V trinajstih letih Espra je bil njegov vzpon počasen. Trg je šele zorel, kajti za sodobno logistično opremljeno skladišče morajo predvsem dozoreti podjetja, ki ta skladišča potrebujejo in naročajo. Projekt skladišča je namreč zahteven in drag, zato mora imeti njegov naročnik dober in utečen posel, takšnih podjetij pa v minulih tranzicijskih časih pri nas ni bilo na pretek. Tuja podjetja, ki so prihajala k nam, pa so pripeljala s sabo iz tujine tudi svoje logistične rešitve.  

Kljub temu je Espru z vztrajnostjo in, kot sodi Ivo Čadež, tudi z drznostjo, uspelo. Njegova zgodba je tipično tranzicijska. Pred trinajstimi leti je zapustil takratni Unis TOS, ker mu delo ni več ponujalo pravega strokovnega izziva, zato sta s kolegico ustanovila svoje podjetje za konstruiranje in projektiranje, današnji Espro. Tri leta sta delala sama, nato se je podjetje začelo širiti in danes zaposluje 16 ljudi. Vendar so šele leta 1996 dobili prve večje posle, tudi zato, kot meni Ivo Čadež, ker so si jih upali prevzeti. In potem se je začel vrtoglavi vzpon Espra. Leta 2001 so, denimo, ustvarili 335 milijonov tolarjev prihodkov, lani pa že 716 milijonov!

 

 

Je bil torej lani podvojeni promet zgolj plod naključja ali gre za načrtno rast?
Zgodba našega uspeha je dolga. V devetdesetih letih so bile razmere na trgu slabe, trg je razpadel in dela je bilo malo. Šele sčasoma so se začele obnove in nove konstrukcije v gospodarstvu. Šele leta 1996 smo pridobili prve večje posle projektiranja in upravljanja skladišč. Ko smo postavili prva večja skladišča, se je pokazala tudi potreba po informacijskem sistemu za njihovo vodenje. Torej je naš posel rasel organsko iz samega sebe, od spodaj navzgor. Tega leta smo razvili svoj sistem vodenja skladišč, imenovan Skladko, ki ponuja celovito programsko opremo v programskem okolju Windows NT. V povezavi s kanadskim sistemom brezžičnega podatkovnega komuniciranja Teklogix pa je to temelj za vodenje skladišča brez papirjev. To je na Slovenskem ena prvih tovrstnih domačih rešitev. Gre za to, da zasnujemo, projektiramo in izdelamo skladišče na ključ po potrebah in po naročilu kupca. Do zdaj smo tako postavili nekaj deset zares velikih in zahtevnih skladišč.   

In za zdaj je vaš trg le Slovenija?
Tako je. Trudimo pa se, da bi sisteme začeli prodajati tudi v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Vendar tam trg še ni dovolj razvit, da bi sploh povpraševal po visoko razvitih skladiščih. Nadejamo pa se tudi izvoza na razviti Zahod. Naša skladišča so namreč povsem primerljiva s svetovnimi sistemi za upravljanje skladišč (warehouse management). Za zdaj smo postavili deset takih najmodernejših inštalacij z avtomatskimi dvigali in brez viličarjev, zadnji dve denimo v Jubu in v metliški Kolpi. Praktično znamo postaviti karkoli tudi za najzahtevnejše kupce, če bi se le našel trg.

Tudi naši kupci imajo ponavadi sprva občutek, da bi lahko tak sistem kupili tudi drugje. Vendar gre za to, da jim informacijski sistem, ki vodi skladišče, izdelamo po njihovi meri. Z našo programsko opremo je mogoče skladišče celovito upravljati povsem brez papirjev, kar je še posebej pomembno, če je skladišče veliko, če ima denimo okoli deset tisoč paletnih mest. Vse to nam je uspelo z uporabo kanadskih radiofrekvenčnih terminalov Psion Teklogix, ki ves čas spremljajo stanje in premike blaga ter omogočajo njegovo sledljivost.  

Naša dobra referenca je, denimo, nov Petrolov distribucijski center za vso Slovenijo, zgrajen na 5 tisoč kvadratnih metrih in z 8 tisoč kvadratnimi metri paletnih mest. Petrol, ki se je odločil, da zapre lokalna skladišča in jih nadomesti z enim samim, zdaj iz enega mesta, torej iz enega skladišča, ki ni pretirano večje od prejšnih, a je bistveno boljše organizirano, obvladuje vso Slovenijo.  

In kaj je naš prispevek v skladišču? Zasnovali smo skladiščno in informacijsko tehnologijo. Sistem upravljanja skladišča je povezan s Petrolovim sistemom. To pa pomeni, da je mogoče blago sproti naročati z vseh prodajnih mest in v vsakem trenutku preveriti, kaj se dogaja z blagom. S črtno kodo namreč označujemo tako lokacije v skladišču kot blago, pri čemer je vsak viličar opremljen z našim informacijskim terminalom.   

Omenili ste, da je leto 1996 vaša prelomnica.
Da, naše ključno naročilo je bila izdelava skladišča za Kolinsko v Ljubljani. To je bil naš prvi večji posel in to je bila moja prva pogodba, ki je segala čez milijon mark. Takrat nisem mogel verjeti, da nam bo uspelo. In danes lahko s časovne razdalje ocenim, da smo bili, ko smo se posla lotili, tudi drzni, da smo si sploh upali prevzeti tako veliko naročilo. Sprva smo imeli celo nekaj težav s programsko opremo, saj si nismo predstavljali, da jo je tako težko izdelati, oziroma da zahteva toliko energije in dela. Kljub temu smo skladišče izdelali dobro in hitro.  

Ali mora biti podjetnik pogumen in drzen?
Prav gotovo mora biti podjetnik tudi malo drzen, čeprav je res, da je mogoče naročnika, oziroma kupca prepričati predvsem z znanjem.   

Glede prihodnosti sem optimist. V Sloveniji sledimo industrijskemu razvoju in potrebe po naših storitvah so vse večje. Dela bo vedno več. Glede tujcev pa naj povem zanimivo izkušnjo, ki sem jo pridobil v sodelovanju z družbo Sava Tires. Ko smo se potegovali za posel v Savi Tires, smo komunicirali s tujcem, ki ureja skladišča za ves svet. Njegova filozofija je bila, da se je treba opirati na lokalne rešitve in na domači lokalni jezik, ker je te rešitve lažje vzdrževati kot tuje. To razmišljanje mi je zelo všeč in ga podpiram tudi sam. Ni pa vedno tako. Denimo, Bauhaus je pripeljal k nam tujo opremo za svoje skladišče, a pri nas ni mogel dobiti tehničnega dovoljenja, in takrat smo jim mi sanirali zadevo.  

In kako se elektroinženir znajde kot podjetnik? Imate dovolj finančnega in managerskega znanja za vodenje podjetja?
Sam se največ ukvarjam s tehnično platjo posla, nikoli se nisem pretirano ukvarjal s podjetništvom ter s financami, pač pa predvsem z našimi izdelki. Najprej mora človek vedeti, kaj bo sploh prodajal, potem pride šele drugo. Kar vem, je, da moram ustvariti razliko med tistim, kar kupim, in tistim, kar prodam. Zato naročila vodimo po projektih, in spremljamo predvsem to razliko, ki jo ustvarimo.  

Ste zelo zadolženi pri bankah?
Nikakor, zadolženi sploh nismo, saj nam to ni treba, ker imamo ta hip veliko denarja in ne potrebujemo posojil. Bistveno je, da imamo denar za razvoj, kar pri nas pomeni za skupino programerjev, ki neprestano razvija novo programsko opremo.  

 

To primerjavo smo opravili in moram reči, da je pohvalna. Lani smo ustvarili 220 tisoč evrov po zaposlenega, kar je povsem primerljivo z državami Evropske unije. Upam, da spričo recesije ta številka v prihodnje ne bo izrazito padla.


Moja največja napaka 
»Mislim, da smo delali dobro, napak ni bilo. Krizno je bilo le obdobje, ko smo si nerealno predstavljali, da je mogoče tako zapleten izdelek, kot je skladišče, izdelati še hitreje in ga prodati še laže, kot to zmoremo početi. Človek mora vedno stati na realnih tleh.«   

Moja formula za uspeh:

»Biti drzen. Drznost odpira možnost pridobivanja velikih poslov, ti pa omogočajo novo zaposlovanje in rast.«  

IZKAZNICA 
Podjetje: Espro inženiring
Kraj: Ljubljana

Dejavnost: projektiranje, inženiring, dobava, montaža in vzdrževanje skladišč
Zaposleni: 16

Prihodki: 716 milijonov tolarjev v letu 2002

Trg: slovenski 

- projektiranje skladišč po meri uporabnika z domačim znanjem
- lasten razvoj
- najmodernejše instalacije z avtomatskimi dvigali brez viličarjev
- podjetje je popolnoma nezadolženo
- 220 tisoč evrov prihodkov na zaposlenega, kar je povsem primerljivo s podjetji iz Evropske unije 

- Reference:

skladišča za podjetja: Mavrica, Emona, Fructal, Helios, Kolinska, Jub, Eurošped, Perutnina Ptuj, Pomurske mlekarne, Tosama, Tobačna, Dana, Merkur, Droga, Interevropa, Petrol, Prevent, Talum, Sava Tires...