|
|
Iti moraš na trg, ki rasteTik pred poletnimi počitnicami je praznovalo prvi rojstni dan prvo proizvodno podjetje Sinoslo na Kitajskem, ki je v celoti v slovenski lasti. Ustanovitelj Drago Lemut vidi na Kitajskem veliko poslovnih priložnosti in postreže tudi s kakšnim nasvetom za podjetnike.Kljub valu ustanavljanja podjetij v tujini bi lahko rekli, da je bila ustanovitev podjetja na Kitajskem kar presenetljiva poslovna poteza. Enako presenetljivo pa je, da ga ni ustanovilo kakšno veliko podjetje. Pobudnik za ustanovitev je bil kranjski podjetnik Drago Lemut, ki je k projektu kot manjšinska lastnika povabil še podjetji Iskra Mehanizmi in Iskra Zaščite. Podjetje Sinoslo ima sedež v mestu Suzhou, 100 kilometrov od največjega kitajskega gospodarskega središča Šanghaja. Zaposluje 26 delavcev in izdeluje izdelke za telekomunikacije.
Drago Lemut je na pikniku, ki ga je junija organiziral podjetnik Darko Bartolj v svoji dolenjski zidanici za naše podjetnike leta in druge sodelujoče v akciji, prisotne navdušil z naštevanjem priložnosti, ki jih Kitajska ponuja tujim vlagateljem. Stresal jih je skorajda iz rokava. Pozneje smo ga zato še enkrat obiskali v Le tehniki.
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. »Medtem ko bo v Sloveniji cena delovne sile naraščala, bo na Kitajskem še dolgo na sedanji ravni, ki je zdaj sedemkrat nižja.« Katere priložnosti na Kitajskem se vam torej zdijo najzanimivejše za slovenske podjetnike?
Kitajska je v naglem vzponu in vedno je zanimivo biti ob pravem času na pravem mestu. Zdaj je morda pametno vlagati v nakup zemljišča, ker je pričakovati, da bodo cene nepremičnin v prihodnjih letih rasle. Industrijska cona, v kateri je podjetje Sinoslo, se na primer tako hitro razvija, da posameznih ulic ne prepoznaš več, če se dva meseca ne voziš po njih. Tam so prisotne vse blagovne znamke, od Nokie do Loreala. Vsak dan gradijo nove tovarne. Industrijska cona v Suzhouju je velika 70 kvadratnih kilometrov. Vodi jo kitajsko singapursko podjetje, ki postavlja tovarne »na zalogo« in jih nato prodaja oziroma oddaja. Vsak potencialni vlagatelj si izbere že zgrajeni objekt in ga nato prilagodi svojim željam. Sicer pa je konkretnih priložnosti na Kitajskem še nekaj. Zaradi disciplinirane in prilagodljive delovne sile lahko v najkrajšem času odgovorite na skoraj vsako povpraševanje, ki se nenadoma pojavi na trgu.
»Zdaj je morda pametno vlagati v nakup zemljišča, ker bodo cene nepremičnin na Kitajskem v prihodnjih letih rasle.« Kateri razlogi pa so vas privedli na Kitajsko?
Nekoč sem naštel šest razlogov. Ne vem, ali se bom zdaj spomnil vseh. Prvi razlog je bil vsekakor velik trg. To je pomenilo, da nismo želeli samo izdelovati na Kitajskem, temveč tam tudi prodajati. Drugi razlog je bila selitev informacijske industrije iz Evrope in Amerike na Daljni vzhod. Večina naših kupcev se je že preselila tja, in če smo jim želeli biti blizu, smo morali za njimi. Naslednji razlog je bila poceni delovna sila, ki je skoraj sedemkrat cenejša kot pri nas. Medtem ko bo v Sloveniji cena delovne sile naraščala, bo na Kitajskem še dolgo na sedanji ravni. Je pa res, da so plače v velikih industrijskih centrih višje kot v oddaljenih predelih Kitajske. Oddaljeni kraji so za vlagatelje manj zanimivi zaradi težav s transportom, zlasti z mednarodnim. Četrti razlog za postavitev tovarne na Kitajskem je bila ugodnejša nabava sestavnih delov. Komponente, ki smo jih prej kupovali od ameriških in drugih podjetij, so pa kitajskega porekla, kupujemo zdaj neposredno na Kitajskem. Peti razlog je bila hitra rast kitajskega gospodarstva. Podjetnik mora enostavno iti tja, kjer trg raste. In končno, zaradi cenejše delovne sile smo lahko okrepili tehnično bazo v Sloveniji. V matičnem podjetju se je povečala potreba po znanju, ker tukaj tečejo vse priprave, razvoj in izdelava zahtevnejših orodij. V Kranju prav zdaj iščemo nove strojne in elektroinženirje. Kako je zorela ideja za odprtje tovarne na Kitajskem? Koliko časa je minilo od zamisli do odprtja? Podjetje smo odprli 1. junija lani, o njem pa sva začela razmišljati z ženo Jadranko avgusta 2001, ko sva obiskala sejem CeBit Šanghaj. Začela sva že iskati primerno lokacijo in se odločila za širše območje Šanghaja. To območje so nama vsi priporočili, ker gre za izredno hitro rastoče okolje. Pozneje se nas je na posvetu o sodelovanju s Kitajsko zbralo pet potencialnih vlagateljev, vendar sta dva odstopila od ideje. Zdaj smo trije lastniki podjetja, pri čemer ima vsak svoj račun, podjetje Sinoslo pa ima še skupni račun. Vsak partner naj bi v tovarni izdeloval svoj program, vendar trenutno teče proizvodnja samo za potrebe Le tehnike. Izdelujemo telekomunikacijske elemente in se pripravljamo na proizvodnjo delov za hidravliko. Stranska dejavnost je zastopanje podjetij na kitajskem trgu. Zastopamo dve slovenski in eno italijansko podjetje. Omenili ste, da je delovna sila sedemkrat cenejša kot pri nas. Kakšne pa so delovne delovne navade Kitajcev?
Tam ni noben problem reči, da se dela ves dan. Delavci so zelo disciplinirani, seveda pa je potreben nadzor. Bistveni so preddelavci, če so ti ustrezni, bodo tudi drugi dobro delali. Delavci praviloma od tujega podjetja pričakujejo več ugodnosti kot od domačega. Najnižja plača za navadnega delavca je 55 dolarjev, mi jim plačujemo 125 dolarjev za normalen delavnik. Katere pa so manj prijetne plati poslovanja na Kitajskem? Vsi, ki poznajo Kitajce, trdijo, da moraš imeti zelo dober nadzor v podjetju. Znani so primeri, ko je prišel lastnik v svojo tovarno ponoči in je našel delavce, ki so delali za drugo podjetje. Takih primerov ni malo. Delavci, ki čez dan delajo za lastnika podjetja, ponoči organizirajo delo za konkurenčno podjetje. »Zdaj je morda pametno vlagati v nakup zemljišča, ker bodo cene nepremičnin na Kitajskem v prihodnjih letih rasle.« Največja težava pa je birokracija. Tam špediter ne komunicira neposredno z državno upravo, temveč prek elektronske pošte, zato lahko vsaka stvar dolgo traja. Mi smo na primer imeli ogromno težav samo zato, ker smo v isti kontejner naložili tri vrste blaga. Zdaj stvari že tečejo hitreje, ker bolje poznamo razmere. Če ne drugega, vemo vsaj, kje moramo vprašati. Včasih je že to veliko.
Sicer pa sta za tujce na Kitajskem velika ovira že samo bivanje in sporazumevanje. Kitajci imajo povsem drugačno miselnost od nas, poleg tega le redki izobraženci govorijo angleško, drugi tujih jezikov ne razumejo niti malo. Tujcem oblasti ne priznavajo vozniških izpitov, zato jih morajo delati še enkrat. Praktični del izpita ni težaven, veliko težje je narediti teoretični del zaradi neznanja jezika in njihove pisave. Kakšen nasvet bi dali podjetnikom po letu dni izkušenj z lastnim podjetjem na Kitajskem? Priporočam, da se podjetniki združimo. Zgradili smo že okvir, ki se mu lahko pridružijo drugi podjetniki. Če bomo združeni, bomo delali z nižjimi stroški, kot če se bo vsak sam podal na ta trg. Preden postavite tovarno
Ko sta Drago in sin Anzej Lemut iskala primerno lokacijo za svojo tovarno, sta 15 dni potovala po širšem območju Šanghaja in obiskovala industrijske parke. Osem parkov sta podrobneje opisala v dnevniku in za vsakega ocenila ceno delovne sile, naklonjenost uradnikov, znanje angleškega jezika in še več drugih podrobnosti. Na koncu sta kot najugodnejšega izbrala industrijski park v Suzhouju, 100 kilometrov iz Šanghaja. |
|