Investiranje v start-upe – up za slovensko gospodarstvo

Start-upi odpirajo nova delovna mesta, osvajajo nove trge in nove segmente kupcev. Naprej jih ženejo inovativne zamisli in dobro razdelana vizija poslovnega uspeha, pri čemer (je) ravno strokovno mentorstvo in podporno okolje inkubatorjev bistveno prispeva(lo) k realizaciji njihovih zamisli. Nedvomno konstruktivno prispeva tudi konkurenca sovrstniških podjetnikov.

 

Koncept delovanja univerzitetnih inkubatorjev je bil v Slovenijo prenesen iz poslovno razvitega anglosaksonskega okolja, kjer sta univerzitetno znanje in gospodarstvo bolj pragmatično povezana. Pri zaganjanju Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) leta 2004 smo »naleteli na dokaj zadržan odnos do podjetništva s strani pedagoškega kadra po fakultetah in ne prav velik interes študentov,« se spominja direktorica LUI dr. Lidija Honzak in dodaja, da je danes zanimanja za interdisciplinarno povezovanje in podjetništvo vsaj trikrat več. LUI ima danes preko 70 članov. Na vsaki fakulteti deluje koordinator, ki spodbuja poslovno razmišljanje pri študentih. Morda pa je zanimanja za vzpostavitev lastne podjetniške poti več tudi zato, ker je po diplomi vedno težje najti zaposlitev.

 

Trend rasti start-upov zaznavajo tudi v Tovarni podjemov – podjetniškem inkubatorju Univerze v Mariboru, ki deluje od leta 2002 in kjer lahko hkrati deluje 22 podjetij oziroma podjetniških skupin, imajo pa tudi šest delovnih mest v tako imenovani 'Geek House', sejno sobo, multimedijsko učilnico in prostor za druženje. »Veliko pozornost posvečamo tudi uporabi sodobnih informacijskih tehnologij,« inkubator opiše njegov vodja mag. Jure Verhovnik. In delovanje prevede v številke: »Tovarna podjemov je inkubirala 51 visokotehnoloških, inovativnih podjetij. Letno se v povprečju inkubira 8 podjetij, v to kvoto štejemo le tehnološka inovativna podjetja z velikim tržnim potencialom, ki so ob drugih storitvah uporabljala tudi poslovne prostore.«

 

In kako podjetna je Primorska? Trenutno je prosta samo ena pisarna Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske (UIP), ki sta ga ustanovili Univerza na Primorskem in Gea College - Visoka šola za podjetništvo. »Največji delež inkubirancev vstopa v naš inkubator preko natečaja za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska, ki poteka vsako leto in je študentom predstavljen na fakultetah, v sodelovanju s predavatelji. Pogoj za vstop v inkubator preko razpisa ali tudi preko posamezne ocene izbrane komisije zunaj razpisa je inovativna poslovna ideja,« razložijo v UIP.  

 

Natečaj Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani prav tako odkrije veliko zanimivih poslovnih idej. V inkubatorju študentom oziroma potencialnim podjetnikom nudijo brezplačno svetovanje in pomoč pri izbiri poslovnega modela in pripravi poslovnega načrta (www.poslovninacrt.org). V predinkubacijski fazi se zamisli izčistijo, mnoge odpadejo, ene kot nerealne, druge kot tržno nezanimive. Najboljših 10 do 15 zamisli, ki temeljijo na vrhunskem znanju, imajo visoko dodano vrednost in obetajo prodor na tuje trge, pa vsako leto pristane

med start-up podjetji v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.