Investicija v znanje

Čeprav podjetniki trdijo, da se zavedajo pomena znanja, da vlagajo v izobraževanje in usposabljanje, je udeležba v krajših in daljših oblikah podjetniškega izobraževanja relativno nizka. Prav tako je zaskrbljujoče nizka stopnja preživetja novoustanovljenih podjetij. Od 2,69 nastajajočega podjetja preživi v Sloveniji v povprečju eno. Raziskave so pokazale, da ambicije podjetnikov, ki so na začetku podjetniške poti zelo visoke, s staranjem podjetja drastično upadajo. Upada ne gre pripisovati le okolju, ki za podjetnike ni dovolj vzpodbudno, ampak tudi pomanjkanju podjetniških znanj in veščin. Se podjetniki dovolj zavedajo pomena izobraževanja?  

 

 

V prvih letih poslovanja podjetja je mogoče pričakovati različne težave, ki jih je treba primerno rešiti, če naj podjetniki učvrstijo svoje delovanje in nato nadaljujejo rast in razvoj. Že rast in razvoj sama prinašata vedno nove neznanke, ki jih je treba reševati z iskanjem novih znanj in s primernimi orodji. »Osvajanje poslovnih znanj je pomembno. Še bolj učinkovito je, če se ga podjetniki lotijo dovolj zgodaj in ne šele takrat, ko jim teče voda v grlo,« pravi Janez Dekleva, vodja Službe za izobraževanje pri GZS, ki ugotavlja, da se mala in srednja podjetja sorazmerno slabo vključujejo v izobraževanje.  

Vendar se podjetniki ne držijo te modrosti. »Udeležujejo se predvsem seminarjev, ki so pomembni za trenutni obstoj podjetja in so vezani na poslovanje ter na aktualne dogodke oziroma spremembe, ki se jim morajo prilagoditi. Najpogostejša so usposabljanja računovodij, seznanjanje z novo zakonodajo in novostmi na carinskem in davčnem področju. Izobraževanja na daljši rok, s katerimi bi dvignili splošno raven svoje usposobljenosti, pa jih ne zanimajo pretirano.«  

Da strateška skrb za izobraževanje ni ravno odlika, s katero bi se lahko pohvalili slovenski podjetniki, meni tudi Franci Vidic, ravnatelj GEA Collegea. Razloge za stanje vidi predvsem v dejstvu, da podjetniki niso dovolj seznanjeni s koristmi, ki jih prinaša izobraževanje. »Povprečen slovenski podjetnik je prepričan, da vse ve in da bo lahko vse težave rešil s pridnim delom. Vendar to ni dovolj. Za uspešno delovanje in rast podjetja je potrebno globalno razumevanje mehanizmov poslovnih funkcij in njihove medsebojne povezanosti.«  

Povsem logično bi bilo pričakovati, da največji interes za izobraževanje kažejo hitro rastoča podjetja, toda dejansko je situacija ravno nasprotna. »Ugotavljam, da se rastoča podjetja najbolj trdovratno »branijo« izobraževanja,« pravi Franci Vidic, ki glavnega razloga za nizek izobraževalni interes rastočih podjetij ne vidi v pomanjkanju finančnih sredstev, ampak predvsem v pomanjkanju časa. »Novi projekti se kopičijo, zaposleni so preobremenjeni z delom. Znanje potrebujejo takoj in zdaj, zato se učijo na napakah in s hitrim samoizobraževanjem, primernim za takojšnje reševanje nastalih težav.« 

So to izjeme?  

Poglejmo si stališča tistih, ki so potrebo po izobraževanju doumeli dovolj zgodaj. »Ko začneš, ne veš nič in se poslovanja lotevaš 'po domače'. Najprej se moraš naučiti poslovanja v okvirih predpisane zakonodaje. Učiš se, kako deluje podjetje, na kakšne strokovne službe se lahko obrneš po potrebne informacije in kako moraš z njimi sodelovati,« razlaga Franc Šuštar, direktor podjetja Timex trans, ki se ukvarja z avtoprevozništvom. »Kot lastnik malega podjetja z majhnim številom zaposlenih moraš imeti široko znanje s področja poslovanja, ki ni nikoli popolno in ga je treba vedno znova dopolnjevati. Hitre spremembe te v izobraževanje dobesedno prisilijo. Če jim ne slediš, lahko podjetje kmalu zapreš.«

Znanje trženja in prodaje je gotovo eno takšnih ključnih. »Velika prelomnica v poslovanju se je zgodila, ko smo začeli uvajati marketinška znanja, jih prenašati iz teorije v prakso in se s pridobljenim znanjem lotili razvoja novih strategij za osvajanje trga. Predvsem pa so nam nova znanja omogočila, da smo iz obrtniške proizvodnje prešli na industrijsko,« je prepričan Štefan Pavlinjek, generalni direktor podjetij Roto in Kovinoplastika. Prekmurec, ki mu je v zadnjih desetih letih obrtno delavnico uspelo razviti v rastočo mednarodno družbo, doda, da je investicija v izobraževanje gonilo napredka. »Če hočeš uspešno voditi in razvijati podjetje, se moraš izobraževati na vseh področjih, ne le na najbolj nujnih, kot so prodaja, organizacija, vodenje in javno nastopanje. Poskrbeti moraš tudi za izobraževanje s področja osebne rasti in pozitivnega razmišljanja.«  

Pričakovanja podjetnikov 

Ko se podjetniki vendarle odločijo za izobraževanje, pa jih zanima predvsem praktično znanje, s katerim lahko rešujejo konkretne probleme v svoji organizaciji. So izobraževalne vsebine prilagojene pričakovanjem podjetnikov? »Trudimo se, da so vsebine in učna gradiva oblikovana tako, da lahko podjetnik dela na primerih. Čim več vsebin mora biti praktično naravnanih. Teoretična znanja se jim zdijo težje prenosljiva, zlasti če se pogovarjamo o podjetnikih, ki imajo v povprečju srednjo šolo. Toda večje ko je podjetje, večji je interes po teoretičnem znanju,« odgovarja Franc Vidic, ravnatelj GEA Collegea. 

Podjetniki ocenjujejo, da je najbolj tvegano investiranje (oziroma udeležba) v krajše enodnevne seminarje, saj ne prinašajo tistega, kar obljubljajo. Janez Dekleva, vodja službe za izobraževanje pri GZS razloži, da v večini primerov ne gre za slabo kakovost seminarjev, ampak za različna pričakovanja udeležencev. »Določanje vsebin in zahtevnostnih stopenj izobraževanj za mala in srednja podjetja je sorazmerno zahtevno, saj je ciljna skupina zelo raznolika. Seminarji odprtega tipa so zelo privlačni, saj se jih udeleži tudi do stopetdeset slušateljev iz različno velikih podjetij, z različnim predznanjem in predvsem z različnimi pričakovanji. Nekateri niso zadovoljni, ker so vsebine premalo poglobljene, drugim pa se zdi, da se pretirano ukvarjajo s podrobnostmi, ki jih svoji praksi ne potrebujejo.«  

Izmenjava izkušenj  

Analiza metod izobraževanja, ki so jo na GEA Collegeu izvedli med predavatelji in podjetniki, so prinesle zanimive rezultate. Predavatelji na prva tri mesta glede pomena postavljajo reševanje posebnih problemov, delo s svetovalci in posebne programe za mala podjetja, podjetniki pa na prvo mesto postavljajo diskusije, ki jih vodijo v majhnih skupinah, sledijo predavanja strokovnjakov s posameznih področij, na tretjem mestu je reševanje posebnih problemov. Visoko stopnjo priljubljenost diskusije Franc Vidic razlaga z dejstvom, da mora izobraževanje poleg plastičnih znanj vključevati tudi soočanje in izmenjavo izkušenj. »Pri podjetnikih je spoznavanje zelo pomemben dejavnik, ki pospešuje razvoj samozavesti, iniciative in želje po uspehu. Podjetnik z druženjem spoznava različne tipe ljudi in pridobiva različne izkušnje iz različnih podjetij.«

Nika Murko, direktorica podjetja Ekosvet

»Za uspešno vodenje podjetja se mi zdi izobraževanje direktorja in sodelavcev zelo pomembno. Sama v povprečju namenim izobraževanju štiri do pet ur na teden; v tem času prebiram strokovno literaturo in se udeležujem seminarjev. Iščem širok spekter znanja, od prodajnih strategij in vodenja ljudi do retorike in zakonodaje. Učinek izobraževanja na seminarjih je odvisen od organizatorja in predavatelja. Davčni seminarji so ponavadi dobri, slabši pa so seminarji, na katerih državni organi predstavljajo novo zakonodajo. Razlog je verjetno ta, da se organizatorjem mudi pripraviti seminar na račun kakovosti. Za te seminarje smo v zadnjem letu izgubili veliko denarja in časa. Tudi seminarji, povezani z vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo, so bili slabi.«

Šefan Pavlinjek, generalni direktor podjetja Roto in Kovinoplastike Pavlinjek

»V naših podjetjih dajemo velik poudarek na izobraževanju in razvoju kadrov. Iz osebnih izkušenj vem, da znanje, pridobljeno na fakulteti, ni dovolj. Zaposlene spodbujamo k vseživljenjskemu izobraževanju in njihov trud ustrezno nagradimo. Imamo svojo predavalnico, v kateri ne izvajamo le izobraževanj za svoje zaposlene, ampak tudi za druga pomurska podjetja.  

Podjetje gre skozi različne faze razvoje, v katerih so potrebna vedno nova znanja. Formalna izobrazba, tudi če je univerzitetna, ni dovolj za rast in razvoj podjetja. Strojna fakulteta, ki sem jo končal, mi je prinesla strokovno znanje s področja strojništva in seveda nikakršnega podjetniškega znanja. Začel sem se samoizobraževati - brati tujo, predvsem ameriško literaturo, preučeval sem strategije uspešnih tujih podjetij, ki sem si jih postavil za vzor. Na začetku sem se v glavnem ukvarjal z izpopolnjevanjem znanj iz marketinga, sledilo je izobraževanje s področja organizacije in vodenja. Dober direktor se mora vedno izobraževati, ne le zato, da lahko uspešno vodi podjetje, ampak je njegovo izobraževanje vzor zaposlenim.«

Robert Ličen, direktor podjetja Izpušni sistemi Akrapovič

»Vsak tolar, ki ga podjetje vloži v izobraževanje, se večkratno povrne. Če podjetje raste, rastejo tudi potrebe po strokovnem znanju, ki ima zanimivo lastnost, da že po letu ali dveh zastara. Vedno je treba težiti k tem, da pred prvimi ali vsaj sočasno z njimi pridobiš novo znanje, ki se pojavi na trgu. Veliko vlagamo v izobraževanje za razvoj in organizacijo proizvodnje, kajti eno je produkt razviti, drugo pa je čim ceneje proizvesti.  

15 odstotkov zaposlenih obiskuje formalne oblike izobraževanja: srednjo šolo, univerzo ali dela magisterij, nekaj več kakor 30 odstotkov pa si pridobiva funkcionalno izobrazbo s področja računalništva, tujih jezikov, vodenja in organizacije. 

Precej zaposlenih samih pokaže iniciativo za izobraževanje, napotiva pa jih tudi midva s kadrovnikom, če odkrijeva kakšen zanimiv seminar. Seveda pa vsi zaposleni nad izobraževanjem niso navdušeni. Toda kar je treba, je treba. Ko smo uvajali nov informacijski sitem, smo nekatere zaposlene preprosto postavili pred dejstvo, da morajo na izobraževanje.

Nikogar, ki pokaže željo, ne zavrnemo. Ko je snažilka pokazala interes, da se vpiše na srednjo ekonomsko šolo, je nismo zavrnili, ampak smo podprli njeno pripadnost podjetju.  

Velik problem glede ponudbe izobraževanja je ta, da se na trgu pojavljajo eni in isti ponudniki, ki so osredotočeni na izobraževanje za manjša podjetja in splošne zadeve. Za bolj specializirana področja je ponudbe dosti manj.

Dogaja se tudi, da predavatelji niso usposobljeni za izobraževanje podjetnikov, saj prepogosto izhajajo samo iz teorije in nimajo praktičnih znanj in izkušenj. Posledica je slaba aplikacija teoretičnih znanj, kar je opazno predvsem pri tečajih s področja računovodstva in zakonodaje.«

Franc Šuštar, direktor podjetja Timex trans

»Že kmalu po vstopu v družinsko podjetje sem ugotovil, da končana poklicna šola ne bo dovolj. Postalo mi je jasno, da se moram naučiti osnov poslovanja. Skozi komunikacijo z drugimi podjetniki sem ugotovil, da mi manjka ogromno znanja. V življenju sem si vedno želel doseči nekaj več, in to bom lahko dosegel le, če bom vlagal v izobraževanje. Na znanje sem začel gledati kot na investicijo, pa ne le kot na investicijo v podjetje, ampak predvsem kot investicijo v razvoj lastne osebnosti. Ker z izobrazbo avtomehanika in ekonomskega tehnika težko vodiš podjetje, se mi je zdelo smiselno, da najprej osvojim osnovna komercialna znanja. Že kmalu po vključitvi v program pa sem začel ugotavljati, kje so moje dobre in slabe točke. Ker sem ocenil, da sem najbolj šibek na področju komuniciranja, predvsem govorjenja pred množico, sem se vpisal na tečaj retorike. Odločitev, da se izobražujem, je ena mojih najboljših odločitev. Na žalost pa vseh ambicij s področja izobraževanja ne morem uresničiti. Glavni razlog so omejena finančna sredstva - dobro izobraževanje ni poceni.«