Inovatorji – radovedneži, ki verjamejo v spremembe

Tiskarski stroj, parni stroj in pred komaj dvajsetimi leti razviti internet so zagotovo tiste ključne inovacije, ki bi jih glede na njihov vpliv na eksponenten razvoj človeške civilizacije (ali ta razvoj sploh lahko označimo za napredek, je sicer že stvar druge razprave) lahko zapisali z velikimi črkami. Tudi gesta Duchampa, ki je leta 1917 razstavil pisoar kot umetniški eksponat v galeriji, je inovativnost par excellence. Drzniti si razmišljati in tudi delovati drugače, je srž vsakega inovatorja. Kako inovativen je slovenski poslovni svet? Ali razvijamo nove izdelke, storitve in poslovne modele? So naše inovacije dovolj tržno zanimive za preboj na globalni trg?

 

 

Boljši vpogled v stanje inovacij v našem prostoru daje osrednja prireditev na tem področju – Slovenski forum inovacij v organizaciji JAPTI-ja. Organizatorji opažajo tako trend povečevanja števila prijav z raznolikih vsebinskih področij, vedno več je interdisciplinarnih rešitev, opažajo pa tudi trend rasti kakovosti inovacij. Matjaž B. Jurič, predsednik Nacionalne komisije za inovacije, je bil z videnim na letošnjem forumu precej zadovoljen: »Letošnja povprečna ocena vseh prijav je bila 0,560, lani pa 0,510, kar je pomemben napredek. Podobno sliko kaže tudi povprečna ocena najboljših, ki je letos 0,765, lani pa 0,731«. Pri čemer so bili kriteriji za ocenjevanje letos strožji, saj je komisija prvič ocenjevala odličnost oziroma intelektualni kapital ustvarjalnih industrij.

 

Na vprašanje, ali se intelektualni kapital pretopi v finančnega, pa je odgovor nekoliko manj spodbuden. »Z doseženim še ne moremo biti zadovoljni«, pravi Jurič. »Na eni strani obstaja še veliko prostora za dodatne izboljšave, na drugi strani pa Slovenija še precej zaostaja pri dejanskem tržnem izkoriščanju inovativnih proizvodov in storitev«. Po grobi oceni je komercialni uspeh doseglo od 50 do 60 odstotkov vseh najboljših inovacij z dosedanjih forumov. Kako so na trgu zaživele preostale inovacije, ni znano. »Veliko morda celo odličnih idej nikoli ne pride do te faze, da bi ugledale luč sveta«, ugotavlja direktor JAPTI-ja Igor Plestenjak. 

 

Dobra inovacija še ni samodejno tudi tržno uspešna. Namreč še tako inovativna zamisel bo brez realističnega načrta produkcije in natančno izdelanega poslovnega načrta pravi fiasko.

»Verjetno največja težava je ta, da ljudje, ki ustvarjajo inovativne ideje, velikokrat nimajo dovolj poslovnih znanj, da bi bili sposobni ideje tudi ustrezno plasirati na tržišču«, meni Jurič, a hkrati spodbudno dodaja, da »država, JAPTI, subjekti inovativnega okolja (inkubatorji, tehnološki parki itd.) ter Slovenski podjetniški sklad in druge institucije ponujajo množico vzvodov, ki inovatorjem pomembno olajšajo prodor na trg«.