Imate grafični priročnik?

Če pozorno primerjate več primerkov znaka, logotipa ali kateregakoli drugega elementa grafične podobe resnega podjetja, med njimi ne boste našli razlik. Znak za Coca-Colo, na primer, je vedno v enaki barvi, ne glede na to, ali je zapisan na papirju, steklu ali lesu. Urejena podjetja se zavedajo, da predstavlja enotna grafična podoba osnovno identifikacijo podjetja. To je tisto, s čimer nenehno komunicirajo s kupci in na čemer gradijo svojo prepoznavnost.

Na drugi strani obstaja cela vrsta zlasti manjših podjetij, ki na svojo podobo pozabljajo. Pogosto podjetnik izroči uredništvu medija svojo vizitko z naročilom, naj kar z nje poskenirajo znak podjetja in ga uporabijo za izdelavo oglasa. Barva oglasa pa naj bo približno taka, kot je na vizitki, kar včasih pomeni, da jo bo na oko določil tiskar. Dogaja se, da se podjetje v kratkem času v različnih medijih pojavi z različnimi "značilnimi" barvami in celo z različnimi znaki. Podjetju ni žal plačati oglasa v časopisu ali na televiziji, žal mu je pa časa in truda za enovito zunanjo podobo, s katero lahko dolgoročno pridobi veliko več kot z dvema, tremi oglasi; z njo gradi prepoznavnost in hkrati kupcem sporoča, da za ponudbo stoji urejeno podjetje, na katerega se lahko zanesejo.

Vsebina in namen grafičnega priročnika

Za učinkovito vizualno komunikacijo z okoljem bi moralo vsako podjetje, ne glede na velikost, uporabljati lasten grafični priročnik. Grafični priročnik ni nič drugega kot preprost pregled grafičnih elementov, s katerimi se podjetje navzven identificira. V njem so torej natančno popisani vsi grafični elementi, od logotipa do barv, vključno z navodili za uporabo. Nikakor ni potrebno, da gre za cel elaborat; obsežnost priročnika mora biti prilagojena potrebam podjetja. Majhno, manj zahtevno podjetje si lahko grafični priročnik pripravi že na enem ali dveh listih. Tak osnovni grafični priročnik vsebuje:

barvno in črno-belo različico znaka podjetja,
konstrukcijo znaka,
znak v negativu,
odnos znaka do logotipa (pozicija znaka),
opis barv z recepturami in določili, kdaj katera nastopa,
tipične črke, ki jih uporablja podjetje na tiskanih dokumentih.

Grafični priročniki velikih podjetij so seveda veliko obsežnejši in imajo lahko tudi po 50 listov. Poleg prej naštetih elementov vsebujejo še:

primer dopisa,
primer drugega lista,
primer poslovne vizitke,
primer pisemske ovojnice,
primer žiga itd.

Grafični priročnik rabi kot obvezen pripomoček pri snovanju in izdelavi vsega marketinškega gradiva, vključno z embalažo in oglasi. V podjetju bi ga moral imeti vsak, kdor komunicira z mediji oziroma javnostjo. Prav tako bi moralo podjetje posredovati po en izvod priročnika vsem agencijam in oblikovalcem, s katerimi sodeluje. Le tako lahko poskrbi, da bo vse marketinško gradivo narejeno po enakih standardih.

Kdo lahko izdela grafični priročnik? Največkrat posebna izdelava sploh ni potrebna. Kadar podjetje pri marketinški agenciji naroči izdelavo celostne grafične podobe, ponavadi kot rezultat dobi v roke tak priročnik. V bistvu bi podjetje to tudi samo moralo zahtevati. Manj profesionalne agencije ali oblikovalci namreč včasih svoja dela predstavijo v drugačni obliki, kar ni priporočljivo. Podjetje nikakor ne sme pristati, da mu oblikovalec izdelke, na primer logotip, preda zgolj na tiskarskem filmu, ker bo film lahko tiskar že ob prvem tiskanju izgubil ali uničil.

Če šele razmišljate o izdelavi celostne grafične podobe, vam odsvetujemo pretirano varčnost. "Podjetniki delajo največjo napako, ko pravijo: "To bomo naredili kar v hiši. Imamo enega, ki se malo spozna na te stvari,"" pravi Leon L. Jerovec, direktor specializiranega studia za oblikovanje vizualnih komunikacij Mitcom. "Nekaj je lahko zelo hitro všečno, vendar v praksi ne bo uporabno. Neki znak je lahko na dopisu videti čudovit, ko pa je na vizitki pomanjšan, ni več dovolj jasen. Prav tako lep barvni znak ni vedno primeren za uporabo v črno-beli tehniki, denimo za pošiljanju faksov. Pri izdelavi celostne grafične podobe pa še zdaleč ne gre samo za oblikovanje, temveč je treba poznati psihologijo kupcev, vedeti je treba, kako se ljudje odzivajo na različne grafične elemente in podobno."

Strokovna izdelava celostne grafične podobe ni tako draga, da si je podjetje finančno ne bi moglo privoščiti. Malo podjetje jo lahko dobi že za 200 tisoč tolarjev, vključno z osnovnim grafičnim priročnikom. "Cena je odvisna od potreb podjetja. Podjetje ne sme dopustiti agenciji ali oblikovalcu, da gradi z njegovo celostno podobo spomenik sebi. Celostna podoba je namenjena podjetju, zato mora ustrezati njegovim potrebam," svetuje Leon L. Jerovec.