|
|
Hidravlične in industrijske cevi - Igor BizjakKako je organizator dela začel z obrtno delavnico.Igor Bizjak je tiste vrste podjetnik, ki mu velja prisluhniti, pa ne samo zato, ker njegova dejavnost omogoča delovanje široki paleti slovenskega gospodarstva in gospodinjstev, temveč tudi zato, ker je Igor Bizjak človek, ki je prepričan, da Slovenci lahko uspemo samo, če se med seboj povežemo – če sodelujemo in se kakovostno dopolnjujemo. Samo skupaj smo lahko močnejši. Zakaj bi drug drugemu prevzemali delo in slabili svojo mednarodno konkurenčnost – vsak naj dela tisto kar zna, pa se nam ni treba bati velikanov z Zahoda.
Igor Bizjak zase pravi, da je mehak šef, ki se kaj dosti ne pritožuje, ampak dela.Prepričan je, da ima ob sebi prave ljudi in jim tudi zaupa. Na trenutke se sicer zamisli nad obsegom posla, ki ga je ustvaril, in reče, da bi bilo mogoče bolj enostavno, če bi z ženo ostala pri obrtni delavnici. Ampak to je le hipen preblisk, ki na trenutke obišče vsakogar, ki je v življenju kaj ustvaril, Igor Bizjak namreč že v naslednji sapi razlaga, kako si želi, da bi posel, ki ga sklepajo s poslovnim partnerjem iz Nemčije, in bo trikrat presegel Hibove sedanje prihodke, uspel.
Začelo se je pred petnajstimi leti z obrtno delavnico, v kateri sta delala sama z ženo. Bizjak po izobrazbi ni strojni inženir kot bi pričakovali, temveč organizator dela. S proizvodnjo hidravličnih in industrijskih cevi se je začel ukvarjati naključno, želel si je, da bi pač nekaj počel, pri čemer bi bil odvisen od svojega dela in bi lahko kaj ustvaril. Prijatelj mu je namignil, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi se resno ukvarjal z omenjeno dejavnostjo, in Bizjak je sprejel izziv. Obseg proizvodnje je bil tedaj odvisen od uvoznih kvot, tako sta vse do leta 1990 v delavnici delala sama z ženo, z osamosvojitvijo Slovenije in novo ekonomsko usmeritvijo pa se je zares začelo. Danes ima podjetje Hib na zalogi približno 100 različnih vrst hidravličnih cevi, ki potrebujejo še skoraj 1000 vrst različnih priključkov, tako da je paleta kombinacij široka. Za področje industrijskih cevi je izbor možnosti še mnogo večji. Podjetje v Kranju, na sedanjo lokacijo so se preselili pred dvema letoma, ima danes 2500 kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih površin, partnersko podjetje v Tržiču, ki izdeluje kovinske priključke za cevi, 600 kvadratnih metrov, po vsej Sloveniji pa je razporejenih še devet Hibovih poslovnih enot (Ljubljana, Celje, Maribor, Slovenj Gradec, Ptuj, Nova Gorica, Hrastnik, Kočevje in Semič), enoti v Hrastniku in Kočevju sta franšizni. Hib uvaža različne vrste cevi kot surovino, sami izdelujejo priključne elemente, ki jih potem spajajo glede na potrebe kupcev. Hibovi glavni dobavitelji so avstrijski Semperit, nemški Aeroquip, češki Optimit in italijanski Faster, Zec in Merlet. Imajo še 15 manjših dobaviteljev za posamezne sestavne dele. Hib dobavlja cevi za vse namene (cevi za vodo in zrak, kompresorske cevi, cevi za hrano, za paro in vročo vodo, cevi za plin, cevi za transportna sredstva…), potrebno je upoštevati, da ima vsak stroj nekaj tipičnega, zato večine cevi tudi ni smiselno delati na zalogo, je pa nujno ob vsakem času zagotavljati rezervne dele. Narava dela zahteva, da ima Hib poslovne enote po vsej Sloveniji, ki v vsakem trenutku, tudi ob sobotah in nedeljah, strankam zagotavljajo ustrezno cev in montažo priključka. Če se pokvari denimo cev v proizvodnji, ali cev v mešalcu za beton, jo je običajno potrebno zamenjati takoj, da se prepreči nadaljna škoda oziroma prekinitev proizvodnje. Hibu je uspelo, da so danes prisotni po vsej Sloveniji, da so za stranke hitri in zanesljivi, da zagotavljajo minimalne dobavne roke. Igor Bizjak pravi, da želijo dobaviti vsako gibljivo cev, ki jo stranka potrebuje. Slovensko tržišče je zelo zahtevno, paleta potrebnih cevi je vsaj tako široka kot recimo v Nemčiji, obenem pa so dobavljene količine za posamezno vrsto zelo majhne. V podjetju je zaposlenih 28 delavcev, največ med njimi jih ima srednjo šolo (proizvodnja, trgovina). Poskušajo najti ljudi, ki imajo, čeprav so na primer zaposleni v komerciali po njihovih filialah, veselje s tehniko oziroma tehnično izobrazbo. »Mislim, da takšen kader tudi imamo,« pravi Igor Bizjak. Dopolnilno izobraževanje za delavce zaradi specifike svoje dejanosti organizirajo v podjetju, pri tem pa jim veliko pomagajo tuji dobavitelji. Hibovi vodilni delavci gredo enkrat ali dvakrat letno na usposabljanje v Semperit, ali h kateremu od ostalihposlovnih partnerjev. Vodja vsake poslovne enote je odgovoren tudi za trženje na področju, ki ga geografsko pokriva.Pojavljajo se na vseh večjih strokovnih sejmih tako doma kot v tujini, nekaj let se že udeležujejo tudi sejma v Skopju, nameravajo pa obiskovati tudi strokovni sejem v Zenici. V razvoj vlagajo dvajset do trideset odstotkov svojih prihodkov. V naslednjih letih nameravajo največ vložiti v partnersko firmo v Tržiču, kjer bodo posodobili proizvodnjo z zamenjavo klasičnih obdelovalnih strojev s CNC avtomati, redno pa obnavljajo tudi drugo tehnologijo. Stroji so namenski, do napak ne sme prihajati. Investicije rešujejo predvsem s krediti, pred časom so obnovili poslovno enoto v Celju, ki je po velikosti takoj za Kranjem, načrtujejo pa še ureditev novih poslovnih prostorov na Ptuju in v Slovenj Gradcu v naslednjih dveh letih. Želijo si, da bi bili pogoji poslovanja v Sloveniji enaki kot za podjetja iz drugih držav - motijo jih zlasti previsoke obremenitve plač in visoke bančne obresti. Najbolj so omejeni s stroški zalog v obratnem materialu, ki ga morajo financirati za vsako novo stranko, plačilni roki pa so dolgi. Večino svoje proizvodnje prodajo na slovenskem trgu, kar je bil tudi njihov prvi cilj. Hibovi najpomembnješi kupci v Sloveniji so Merkur, Kovinotehna, Sava, podjetja, ki so nastala iz bivšega Rika in Agromehanika Kranj. Večjega povečanja prodaje doma v prihodnosti tako ne pričakujejo, prodaja v Sloveniji se jim povečuje predvsem zato, ker se promet povečuje tudi njihovim strankam. Načrtujejo povečanje izvoza, predvsem v države bivše Jugoslavije, v Makedonijo, Bosno in Hercegovino in na Hrvaško, kjer so že prisotni (delež izvoza v te dežele pomeni 15 odstotkov prihodka),želijo pa si povečati tudi izvoz v države Evropske skupnosti (Avstrija in Nemčija) in v Saudovo Arabijo. V teku so razgovori za zelo velik posel z Nemčijo, ki bi dva do trikrat povečal sedanje prihodke podjetja. »Z izvozom smo pravzaprav šele zares začeli,« pravi Bizjak. Konkurence se ne bojijo, saj so cenejši od tujih dobaviteljev, ponujajo kakovostne in hitro dosegljive izdelke. Ker so se že pojavile želje, da bi Hib prevzelo večje in močnejše evropsko podjetje, so se odločili, da bodo najprej premislili o možnih povezavah doma. Igor Bizjak ve, da bo panogo tehnične trgovine v prihodnosti treba povezati z gumarsko industrijo, vendar bo to sodelovanje na podlagi dopolnjevanja obstoječih proizvodnih programov podjetij, ki se bodo združevala, ne pa prevzemanja dejavnosti drug drugemu. Igor Bizjak je prepričan, da naj vsak dela tisto kar zna, in tisto dobro, hkrati pa je vključen v večji sistem, ki vsem partnerjem v njem omogoča delo in enakovredno nastopanje na tujih trgih. FORMULA USPEHA Igor Bizjak verjame v srečna »naključja«, ki to v resnici niso. Njegovo izhodišče je, da ti življenje in delo samo prinese priložnosti, na tebi pa je, da jih izkoristiš. Prepričan je, da je vse kar je naredil, naredil prav, in da se je vedno odločal za prave sodelavce. |
|