|
|
Guru finančne pismenostiRoberta Kiyosakija, avtorja uspešnic, kot je Bogati očka, revni očka, ter ustanovitelja »imperija« za finančno opismenjevanje že primerjajo z Michaelom Dellom, Billom Gatesom in Jeffom Bezosom! Kakšna je njegova zgodba in kaj uči?Robert Kiyosaki je Američan, podjetnik, bogataš in učitelj. Ko mu je bilo devet let, je s prijateljem začel »delati denar«. V plastične kozarce sta ulivala stopljene tube za zobno pasto. Njegov oče, izjemno talentiran učitelj, doktor znanosti s Stanforda in predstojnik za šolstvo države Havaji, jima je pojasnil, da je njuno početje nesmiselno in z zakonom prepovedano. Priporočal jima je, naj se pri prijateljevem očetu, naučita, kako se v resnici dela denar. Dečka sta tako storila.
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.
Od Robertovega 9. do 32. leta ga je prijateljev oče poučeval o denarju. Nato je svojo pot do finančne svobode in izjemnega bogastva gradil sam in s pomočjo novih mentorjev.
Po petdesetih letih je zgodbo prepisal na papir in jo prodal v milijonih in milijonih originalnih in prevedenih izvodov po vsem svetu. Naslovil jo je Bogati očka, revni očka (Rich Dad, Poor Dad). Fenomen bogatega očka pa se je s to knjigo šele začel. Sistem finančnega opismenjevanja Fantastično zgrajeni poslovni sistem, katerega trenutni cilj je z 12 zaposlenimi ustvarjati 20 milijonov dolarjev mesečnega prometa s 95-odstotno maržo, je v letih od 1996 do danes ustvaril in množično prodal arzenal učnih pripomočkov za povečevanje finančne pismenosti. Njegova ciljna publika obsega oba spola starosti od šest let naprej, vse stopnje in smeri izobrazbe, vse celine. Izdelki obsegajo sedem knjig z etiketo uspešnic, šest knjig njegovih najožjih sodelavcev, tri namizne igre, dodatno izdane tudi v elektronski obliki (opremljene z video in avdio kasetami) ter samostojne avdio in video kasete. Za nameček ima informacij lačni posameznik na voljo še seminarje v živo, 2 urne, poldnevne, 2 dnevne in 3 dnevne. Pa seveda e-zin, skupnost, imenovano RichDad Community, in najnovejšo pridobitev, RichDad TV. Drugi avtorji ga že omenjajo vzporedno ob Billu Gatesu, Michealu Dellu in podobnim. Teme pokrivajo osnovno finančno pismenost, razumevanje finančnega izkaza in bilance, ustvarjanje premoženja skozi nepremičnine, vlaganje v vrednostne papirje in gradnjo podjetij. Kaj je tukaj novega? Robert zadevo pojasni takole: »Nihče več ne more več zanemarjati teh dejstev, in razložil vam bom stvari tako, da jih boste razumeli in se pri tem celo zabavali!« Kako iz »podganje dirke« Vsak posameznik mora obvladati svoj finančni izkaz in izkaz svojih podjetij, če (ko) jih ima, v dveh smislih. Prvič, mora seveda vedeti, kaj je finančni izkaz in si plačati profesionalca, ki ta izkaz vodi in v zvezi z njim svetuje, četudi je le fizična oseba. Drugič mora natančno ločiti vse štiri predale izkaza - dohodke, odhodke, obveznosti do virov sredstev in sredstva. Pri tem so sredstva samo vse tisto, kar prinaša denar v žep, obveznosti do virov sredstev pa vse drugo (tudi vaš dom, avtomobil, denar na banki, ki je obrestovan po inflacijski stopnjo). Tretjič, mora pravilno speljati tok denarja. Revni peljejo denar skozi prihodke in nato odhodke. Srednji sloj pelje denar skozi prihodke, nato pa skozi odhodke in obveznosti do virov sredstev. Bogati vsak prihodek najprej zapeljejo skozi stolpec sredstev, nato pa pasivni tok denarja, ki iz tega nastane, skozi filter podjetja (pravne osebe) nazaj v stolpec prihodkov. Šele zdaj sme ven v obliki odhodkov ali obveznosti do virov sredstev. Če podjetje ali posameznik ne usmerja denarnega toka na tak način, svojemu finančnemu izkazu »pušča kri« in ga vodi v propad. Vzorec, ko se morajo zaradi vse večjih odhodkov in obveznosti do virov sredstev večati prihodki (za katere moramo delati), imenuje Kiyosaki »podganja dirka«. Cilj posameznika mora biti izhod iz te. Se pravi, njegovi pasivni dohodki (najemnine, dividende, obresti) morajo presegati njegove potrebe, porabo. Zdaj se lahko upokoji. In če to naredi pri petindvajsetih? Naj potem vse življenje gleda v zrak? Ne! Saj vendar dela zato, da bi se kaj naučil, osebnostno zrasel in izpolnil svoj veliki življenjski načrt, ne pa več za denar oziroma golo preživetje iz meseca v mesec. In če ga zdajšnje delo veseli? Nič narobe, tam naj vztraja, vendar naj ne bo od svojega dela finančno odvisen. Psihologija in stvarnost ljudi poslovnega sveta
V svoji drugi knjigi Kiyosaki razloži razliko med psihologijo in stvarnostjo štirih tipov ljudi poslovnega sveta. Prvi so zaposleni, nato so samozaposleni, podjetniki in vlagatelji. Zaposleni in samozaposleni so ljudje, ki delajo za denar, zanj zamenjujejo svoj čas. Velika odgovornost je na strani njihovega delodajalca ali naročnika, posameznik pa je strokovnjak za svoje področje. Išče varnost, udobje in status. Bistvena razlika med zaposlenimi in samozaposlenimi je ta, da slednji radi delajo sami in so zelo nadarjeni za svoje delo, vendar ne znajo oblikovati poslovnega sistema. To so najbolj zgarani ljudje. Podjetniki so lastniki svojega poslovnega sistema, v idealnem primeru posel teče še bolje, če jih sploh ni zraven. Sistem je neodvisen od posameznikov in je prirejen za globalno okolje. Lahko se proda v obliki franšize ali po sistemu mrežnega marketinga. Vlagatelji tuj in/ali svoj denar vlagajo v donosne naložbe, v katerih niso udeleženi kot izvajalci. To so večinoma nepremičnine, vrednostni papirji ali druga podjetja. Zgled: človek, ki postavi stanovanjski blok, ni vlagatelj, temveč podjetnik. Človek, ki samo prispeva ali najde denar za tak projekt in živi od nastalega dobička na vloženi kapital, je vlagatelj. Največje razlike med skupinami so psihološke. Zaposleni išče varnost in se izogiba veliki odgovornosti. Pripravljen je zelo veliko plačati za vzdrževanje finančno/podjetniške ignorance. Samozaposleni je večinoma inteligenten, učinkovit, strokovnjak, zna pridobiti posel, njegova največja pomanjkljivost je, da ni sposoben prepustiti nadzora nekomu drugemu. Ne obvlada oblikovanja poslovnega sistema. Podjetniki in vlagatelji so zrelejši in odgovornejši ljudje, zavedajo se od kod prihaja resnična varnost. Na njihovi lestvici vrednot je osebna svoboda zelo visoko. Zavedajo se, da brez finančne svobode človek ni zares svoboden. Zanjo so pripravljeni plačati ceno. Veliko se izobražujejo, a ne v klasičnem smislu besede. So samouki in iščejo osebne mentorje, ljudi, ki so to isto pot že prehodili in verjamejo vanje. Cenijo seminarje, avdio in video kasete ter ciljno usmerjene knjige. Denar obvladujejo, poznajo in se vedno znova dodatno učijo »pravil igre«. Pot do hitre upokojitve V knjigah, ki sledijo, Kiyosaki in njegovi sodelavci opišejo še pot do hitre upokojitve. Bistveno pri tej je, da bo do nje prišel tisti, ki bo vedel, zakaj si to želi, in ne tisti, ki bo vedel, kako se to doseže. Nujna sestavina take poti je še, da ji je človek kos kot osebnost, da je dovolj širok, da je sposoben razmišljati »široko« (think big). Samo podjetniško in finančno znanje nista dovolj. Če to ne bi držalo, bi bili finančni direktorji, računovodje in profesorji podjetništva najbogatejši ljudje. V tem primeru slika pove zelo veliko: Kiyosaki nariše dva kozarca, velikega in majhnega. Volumen kozarca imenuje osebno širino (context). Nato vanju natoči po liter vode (znanje, content). Prvi kozarec zadrži vse znanje, iz drugega večina izteče. Druge finančne uspešnice Sledi vodnik po vlaganju, kjer avtor opiše nekaj tehnik vlaganja v nepremičnine in vrednostne papirje ter osnove postavljanja poslovnega sistema. Ta vodnik bomo natančno, zaradi njegove zanimivosti in aktualnosti, opisali naslednjič. Tema naslednje knjige je mrežni marketing, poslovni model bodočnosti, ki je tudi Kiyosakiju pomagal do naziva avtorja uspešnic. V glavnem to panogo oziroma njeno logiko izjemno podpira.
Zadnja knjiga pa je namenjena tistim, ki si želijo prihodnost zgraditi skozi tretji pokojninski steber, vzajemne sklade in podobne instrumente. Pokaže, zakaj je zelo verjetno, da je tak način razmišljanja nemoder, bistveno preveč pasiven, premalo odgovoren. Prikaže možnost, da bo morda zaradi takega načina razmišljanja generacije baby boom prišlo do največjega borznega zloma v zgodovini nekje okoli leta 2010. Njegovi svetovalci se razpišejo o oblikah podjetij, ki so najprimernejša za vodenje poslovnih dogodkov, o legalnih davčnih ovinkih, ki prihranijo gore denarja, o umetnosti varovanja intelektualne lastnine (patentih), o vlaganju v nepremičnine, zadnji prispevek, zgodbe o uspehu, pa so spisali kar bivši učenci. Poslovni sistem po Kiyosakiju Poslovni sistem omogoča ponovljivost poslovanja po premišljeno izoblikovanem in natančnem receptu praviloma kjer koli na svetu, z novo skupino ljudi, ki se sistemu priključijo. Je neodvisen od posameznika in praviloma njegovemu lastniku omogoča popolno odsotnost, pri tem pa poslovanje ne utrpi nikakršne škode. Poslovni sistem ima nekaj nujnih sestavin. Osnovne tri so:
Dodatnih pet:
Sistem ni sposoben delovati, če manjka katera koli od omenjenih sestavin, pri tem pa v grobem vsaka od njih pomeni oziroma pokriva naslednje:
Izdelek
|
|