Grozdi spodbujajo razvoj

Kdor je pred leti spremljal nastajanje grozdov pri nas, se je gotovo srečal z Matejo Dermastio. Bila je podsekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, kamor jo je takrat pripeljala ministrica dr. Tea Petrin, in je bila vpeta v nastajanje grozdov. Ko se je vlada zamenjala in je država nehala podpirati grozde, je Mateja Dermastia ustanovila svoje podjetje in zdaj že drugo leto svetuje turški vladi pri spodbujanju grozdenja. Po skoraj desetih letih ukvarjanja z grozdi še vedno verjame v njihove koristi.  

Kako je prišlo do sodelovanja s Turčijo? 
Po odhodu z ministrstva sem ustanovila podjetje skupaj z ameriško družbo American Competitivnes Group, ki dela na področju grozdov že 25 let. Ključne trge smo videli na Balkanu, morda še okrog Črnega in Kaspijskega morja. Začeli smo delati na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, potem pa je Evropska unija objavila razpis za razvoj politike pospeševanja grozdov v Turčiji. Naredili smo konzorcij še s štirimi podjetji in dobili posel. Projekt za tehnično pomoč je vreden 6 milijonov evrov.  

Se vam po vseh letih ukvarjanja z grozdi zdijo ti še vedno potrebni ali gre zgolj za modno muho? 
Grozdi vsekakor niso rešitev za vse izzive. Seveda so postali tudi modna muha in se jih velikokrat izkorišča za pridobivanje evropskih sredstev ali za kak drug namen. Nesporno pa je, da če imaš različne akterje in jim omogočiš komunikacijo in hitrejši prenos informacij, to zanesljivo spodbuja razvoj. Težko bi rekli, da zadeva ne deluje, ker kaže po svetu zelo koristne učinke. Recimo, v Severni Karolini je spodbujanje razvoja grozdov prineslo imenitne rezultate. Prav tako v Teksasu, kjer so prav na podlagi grozdov naredili neizmeren preboj na področju optične industrije.