Grozdi in globalno gospodarstvo

Dr. Alec L. Hansen je specialist za regionalni gospodarski razvoj in strategijo grozdov. Svetoval je pri razvoju grozdov v industriji oblačil, letalstvu, kmetijstvu, biotehnologiji, informacijskih tehnologijah, kovinski in strojni industriji, turizmu, transportu in lesarstvu. Sodeloval je pri razvoju grozdov v številnih regijah ZDA ter po svetu: med drugim v Armeniji, Gruziji, Nikaragvi, Rusiji, Panami, Pakistanu, Mehiki, Južni Afriki ... Je soustanovitelj Economic Competitivness Group, mednarodne organizacije, ki se ukvarja s konkurenčnostjo regij in držav.    

Globalizacija in regije 

Mnogi si predstavljajo, da v času globalizacije, ki nam omogoča preprost transport in komunikacijo, bližina partnerja in drugih virov ni več pomembna. A to ni res. Tako kakor je nekoč mlinar moral imeti na voljo potok, da je lahko postavil mlin, tako lahko danes uspeš le, če imaš v svoji bližini ali regiji partnerje in vire, ki ti omogočajo tržno zanimivo dejavnost. Danes je lokalno ali regionalno še kako pomembno.  

Za to, kaj lahko dosežejo majhna mesta z grozdi, je več odličnih primerov. Grozd v Castel Golfredu (severna Italija slovi po številnih grozdih) naredi na primer 60 odstotkov nogavic, ki se izdelajo v Evropski uniji, mesto Dalton v ZDA ima 45 odstotkov svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo preprog, Singapur je na primer že pred desetimi leti dosegel in nato ohranil 40-odstotni delež pri proizvodnji računalniških diskov, neko dansko mesto s 7000 prebivalci pa ima 60-odstotni delež pri proizvodnji vetrnih turbin. Zato trdim, da majhnost Slovenije ni omejitev za doseganje pomembnih tržnih deležev na svetovnih trgih.  

Kako narediti grozd  

Vemo, da grozd sestavljajo različne organizacije, ki so med seboj povezane. Klasična vizualna predstavitev grozda sledi načinu predstavitve pionirja raziskovanja grozdov, Michaela Porterja. Na ta način smo predstavili vinarski grozd iz doline Napa v Kaliforniji. (slika A) Triplastna predstavitev v obliki trikotnika pa je morda bolj zgovorna (slika B) in je tudi zelo uporabna pri snovanju novih grozdov. S to razdelitvijo je mogoče namreč v regijah, kjer šele razmišljajo o grozdih, podjetja in druge organizacije povabiti, naj se sama pozicionirajo v eno od skupin - vodilne organizacije, podporne organizacije (dobavitelje) ter ekonomsko podporno okolje. Primer C kaže, kako so v Kansasu povabili k oblikovanju grozda predstavnike različnih podjetij in organizacij, da so se sama vpisala v eno od plasti bodočega grozda. Ključno pri snovanju grozdov je torej aktivna razprava (z veliko risanja na papirjih) z vsemi potencialnimi člani. V ta namen smo razvili posebno metodologijo. Slika D kaže rezultate neke delavnice v Montereyu v Kaliforniji.  

Sicer pa velja, da grozd nastane skozi osem faz, ki so prikazane na sliki E. Iz tega je jasno, da uspešen razvoj grozdov zahteva veliko dela, veliko pogovarjanja, veliko sodelovanja, skupno pripravo načrtov ... Ključni element nastajanja grozdov pa sta zaupanje in pripadnost grozdu.  

Kaj lahko dosežejo grozdi 

Snovanje grozda je pravzaprav del širše metodologije družbenega razvoja. Gre za to, da evidentiraš stanje, zastaviš cilje in povežeš vse možne igralce. Na ta način je mogoče doseči pomembne premike v regijah. S takšno metodologijo so na primer zastavili revitalizacijo Silicijeve doline leta 1992. Uspeh projekta v Silicijevi dolini je danes šolski primer zahtevnih regijskih projektov, pri katerih je pomembno sodelovanje zasebnega in javnega sektorja. Znana sta primera razvoja vinarstva v dolini Napa v Kaliforniji, ki je v 20 letih 30-kratno povečal prihodek od vina, ter projekt razvoja province Chihuahua v Mehiki, ki je to provinco premaknil s šestega na tretje mesto med mehiškimi provincami, medtem ko je na primer centralna provinca Mexico City padla z 2. na 7. mesto. Slika F kaže vizijo razvoja za provinco Chihuahua, ki je med drugim vključevala razvoj ali preobrazbo devetih grozdov.    

»Socialni podjetnik« 

Pri vseh pomembnih regijskih premikih ključno vlogo ponavadi odigrajo posamezni podjetniki, ki v želji, da bi dosegli svoje lastne podjetniške cilje, poženejo v tek širše spremembe. Pravijo jim »socialni podjetniki«. Takšno osrednjo vlogo je, na primer, pri razvoju doline Napa odigral vinar Robert Mondavi, ki je leta 1962 obiskal Evropo in dobil inspiracijo, kaj je mogoče narediti z uspešnim vinarstvom, nato pa je navdušil tudi druge vinarje v dolini in jih spodbudil za organizacijo grozda - dolga leta so imeli vsak četrtek svoj redni sestanek.