Gospodarstvo znanja

Dr. Thomas Andersson se ukvarja z »gospodarstvom znanja«, to je različnimi rešitvami, ki na ravni podjetij, regij, posameznih držav in tudi v mednarodnih povezavah stopnjujejo inovativnost. Svetoval je že več vladam, ki so odločene, da bodo z zavestnim uveljavljanjem tako imenovanih inovativnih sistemov dvignile svojo konkurenčnost. Kako pomembno postaja znanje, dobro pove tudi podatek, da Svetovna banka zase pravi, da je »banka znanja«. Pripravil je tudi več konferenc, na katerih so obdelali vlogo grozdov pri inovativnosti gospodarstev oziroma družb. Dr. Thomas Andersson je med drugim predsednik mednarodne organizacije za gospodarstvo znanja (IKED), podpredsednik Mednarodne mreže malih in srednjevelikih podjetij (INSME) ter svetovalec švedske agencije za inovacijski sistem (INNOVA).    

Kje ste na lestvici znanja? 

Predstavitev na blejski konferenci je dr. Andersson pričel s podatkom, da danes po svetu narašča trgovina z blagom, ki temelji na tehnološkem razvoju, in upada delež trgovine, ki temelji na ceneni delovni sili (A). Iz tega sledi preprosta resnica: »Vedno teže bo preživeti, če boš gradil samo na nizkih plačah.« Najbolj si prizadevajo vstopiti v krog izbranih držav države evropskega severa (Švedska, Finska, Danska, Nizozemska), ZDA, Japonska, Švica, Avstralija, Singapur in Koreja. Za te države so značilni intenzivno investiranje zasebnega sektorja, velika vlaganja v razvoj in raziskave ter ugodna klima za podjetništvo. Zavedati se tudi moramo, da bodo države vedno bolj želele privabiti najbolj ustvarjalne in najbolj izobražene posameznike - pričakujemo lahko odliv možganov in na drugi strani privabljanje možganov najširših razsežnosti.    

Kako se porajajo ideje? 

Nekoč je veljalo, da tehnološki razvoj nastane tako, da znanstveniki nekaj izumijo in nato ta spoznanja podjetja »prevedejo« v izdelke. Danes je drugače. Ideje in različne informacije prihajajo od povsod: od znanstvenikov, iz podjetij, iz analiz tržnega obnašanja, od posameznikov. Vse te ideje in informacije krožijo med ljudmi. Iz njih ter iz razmišljanja o človeških potrebah nastajajo zamisli o novih izdelkih.  

Zakaj grozdi? 

Danes je znanje tako obsežno, da ga lahko posameznik ali posamezna organizacija obvlada le majhen del. Zato je ključna specializacije oziroma odločitev, da se podjetje usmeri le v svojo »osrednjo« (angleško »core«) dejavnost, pri kateri mora stremeti k odličnosti. Za vse preostalo znanje oziroma storitve mora podjetje poiskati zunanje partnerje. V tem je tudi teoretična osnova za grozde. Grozdi pomenijo sinergijo različnih organizacij (podjetij, finančnih institucij, raziskovalnih ustanov, podpornih organizacij ...), od katerih se je vsaka usmerila samo v ožje področje znanja ali dejavnosti (slika C) in samo skupaj lahko uresničijo tisto »več«.  

Da bi grozd uspel, mora imeti kritično maso, zato majhna regija ne more imeti grozdov na vseh področjih. Toda tudi uspešnim grozdom grozi nevarnost, da bodo postali togi, neinovativni. Ker se razmere na trgih spreminjajo in ker niso vse organizacije ves čas enako ustvarjalne, se dogaja, da se nekatera podjetja preprosto izpadejo iz grozdov, druga pa so lahko tako prodorna, da pričnejo razvijati nov grozd. (slika D) Takšen razvoj in prilagodljivost grozdov pomeni tudi, da je gospodarstvo nasploh prilagodljivo, kar mu omogoča dolgoročno preživetje.