Glasba je moje življenje

Med glasbenimi izvajalci je veliko muh enodnevnic, le redki pa se v neizprosnem glasbenem kolesju obdržijo več let. Branku Jovanoviću Vunjaku – Brendiju to uspeva že četrt stoletja, zato upravičeno sodi med prave glasbene legende. Petnajst let ima tudi svojo glasbeno založbo, vendar se bolj kot s samim založništvom ukvarja z avtorskim delom, v zadnjem času pa tudi z nepremičninami.  

Njegova zgodba o uspehu se je začela konec osemdesetih in v začetku devetdesetih, ko je s takrat izjemno priljubljenim zabavnim ansamblom Don Juan žel uspeh za uspehom. Pesmi Mandarina, Ona sanja Pariz, V slovo, Rdeča roža, Rad bi ti rekel nekaj lepega, Pod oknom sem stal in še katero znajo mnogi še danes na pamet. Skupaj so bili sedem let, imeli tudi po 190 nastopov na leto in po neuradnih podatkih v tej zvrsti glasbe prodali največ nosilcev zvoka vseh časov pri nas. Na neki način pa so ustvarili tudi posebno glasbeno zvrst, ki bi ji lahko rekli zabavna glasba z elementi narodnozabavne. 

There's no business like show business 

»Za podjetništvo nisem potreboval velikega talenta, saj so ne nazadnje stvari zelo enostavne: dve plus dve je štiri, in če daš dva v žep, je to odlično,« pravi Brendi. Odločitev za založbo je padla leta 1991, ko je bil na področju avtorskega dela izjemno produktiven, pri takratni Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pa ga zaradi glasbe, ki jo je ustvarjal, niso jemali preveč resno. Pa je šel na svoje. »Napisal sem deset pesmi, jih posnel, prodal 100.000 izvodov kaset in plošč in potem na ta račun živel skoraj vse leto,« se zlatega obdobja diskografije in založništva spominja Brendi. In dodaja, da je takrat izraz There is no business like show bussiness veljal dobesedno, saj je bila profitna stopnja tako visoka, da tudi če kdo česa ni plačal ali če je kje kaj propadlo, ni bilo hude krvi.