Glas in vonj se vtisneta v spomin

Glas – melodija govora 

Po glasu spoznamo osebo, ne da bi jo videli, ugotovimo njeno starost, spol, razpoloženje, počutje. Glas izraža samozavest, nervozo, žalost, veselje. Monotoni glasovi nas prej motijo kot pomirjajo.  

Govor je način, kako glas dvignemo in spuščamo. Vključuje veliko informacij tako na vsebinski kot na ravni odnosa do sogovornika oziroma komu prenašamo določene informacije. Sprememba tona govora je odvisna od vsebine informacije. Ritem govora ima majhno sporočilno vrednost, toda nanj postanemo pozorni takoj, ko spremenimo ton glasu. 

Za nebesedno komunikacijo so pomembne tudi jakost, zvočnost glasu, višina, ritem in hitrost govora. Govorica je lahko glasna ali tiha, počasna ali hitra, mehka ali trda, jasna ali neizrazita, z rastočimi, padajočimi ali spremenljivimi poudarki ali povsem monotona. K tonu štejemo tudi glasove brez besedne vsebine. Govorca lahko razumemo, čeprav ne razumemo četrtine njegovih besed. Zvočna intonacija povedanega nadomesti vrzeli v razumevanju.