Gimnastika podaljšuje življenje

Za gimnastiko pogosto pravimo, da gre za osnovno športno panogo, iz katere izhajajo vse druge. Gimnastična vadba ima tudi v deželici na sončni strani Alp veliko privržencev, tudi zato, ker dokazano podaljšuje življenje. Vsakdo izmed nas se je že “spopadel” s prevali in sklecami, pogumnejši tudi s salti.

Tradicija v Sloveniji

Tradicija športne gimnastike v Sloveniji sega v leto 1863, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol, ki velja za najstarejše slovensko športno društvo. Program telovadbe je bil tesno povezan z narodno zavestjo in slovenstvom, pri čemer je bila pomembna vzajemna krepitev telesne in moralne moči. Leta 1907 je bil ustanovljen Sokol Slovenije. Njegov naslednih po drugi svetovni vojni je iz ideoloških razlogov dobil naziv Partizan. Gimnastična zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 1962.

Slovenski telovadci so se kot člani Sokola in poznejše Gimnastične zveze Jugoslavije v izbrani vrsti nekdanje Jugoslavije začeli udeleževati velikih mednarodnih tekmovanj, ki so jih pozneje preimenovali v svetovna prvenstva. Na teh prvenstvih in olimpijski igrah so slovenski telovadci dosegali odlične izide. Med najpomembnejšimi so: Leon Štukelj je na SP in OI osvojil osem prvih, šest drugih in šest tretjih mest; Peter Šumi je bil dvakratni svetovni prvak v mnogoboju (1922, 1926) ter prvak na krogih in drogu (1922), Jože Primožič je na SP 1930 postal prvak v mnogoboju, na bradlji, konju z ročaji in prostih vajah; Miroslav Cerar je na OI osvojil tri kolajne, na svetovnih prvenstvih šest in na evropskih kar 21 kolajn, kar ga še danes uvršča na prvo mesto med vsemi evropskim tekmovalci; Tine Šrot je na EP v Beogradu leta 1963 zasedel tretje mesto na preskoku; Lojze Kolman je na EP v Laussani leta 1990 osvojil tretje mesto na drogu.

Tudi po osamosvojitvi so naši tekmovalci dosegali odlične izide, večkrat pa jim je do uspeha zmanjkalo tudi nekaj tekmovalne sreče. Najuspešnejša sta tako bila Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek, ki sta svojo odlično pripravljenost kronala z dvema srebrnima kolajnama na drogu in bradlji na novembrskem SP na Madžarskem. Na podlagi uspehov dvojca P&P in tradicije športne gimnastike v Sloveniji so se pri gimnastični zvezi odločili za organizacijo evropskega prvenstva za člane in mladince, ki bo med 17. in 24. aprilom 2004 v Ljubljani. Organizacija takšnega tekmovanja tudi v materialnem smislu pomeni izboljšanje sredstev GZS. Organizator mora namreč zagotoviti kar štiri komplete tekmovalnih orodij, s katerimi bi lahko po končanem tekmovanju opremili obstoječe gimnastične centre v Ljubljani in drugih slovenskih mestih ter tako zagotovili boljše možnosti nadaljnjega razvoja tako moške kot ženske športne gimnastike, ritmične gimnastike, aerobike in splošne gimnastike.

Komu je gimnastika namenjena

Poznamo več oblik gimnastike, gimnastične vaje pa se pojavljajo pri gimnastiki, aerobiki, ritmični gimnastiki, kolektivni gimnastiki, jutranji gimnastiki, sprostilni gimnastiki … Zato se lahko z njo ukvarjajo ljudje različnih starosti in telesnih značilnosti. Gimnastične vaje so namenjene vsakomur, še zlasti priljubljena pa je bila svoj čas jutranja gimnastika, z vajami kar prek radijskega sprejemnika. Pri športni gimnastiki lahko moški vztrajajo nekje do 35., ženske pa le do 25. leta. Za vse druge oblike gimnastičnih vaj pa leta niso ovira. Ni malo 70-letnikov, ki še vedno redno obiskujejo vadbo trikrat tedensko. Če je človek dovolj aktiven, se lahko z gimnastiko ukvarja tako rekoč vse življenje.

Pred vadbo je so potrebne splošne vaje ogrevanja. Primerni so tek, poskoki. Nato sledijo raztezne vaje, ki se začno pri vratu in končajo pri gležnjih. Ogreti je treba vse sklepe, seveda ramena, zapestje, gležnje, kolena in kolčne sklepe, ki so tudi pri vaji najbolj obremenjeni.

Prostor

Če govorimo o športni gimnastiki, je potrebna športna dvorana s primernimi orodji, pri ritmični gimnastiki pa mora biti prostor visok najmanj devet metrov, na tleh mora biti ritmična preproga. Vse druge oblike gimnastičnih vaj pa je mogoče izvajati v vsaki telovadnici in tudi na prostem, poleti celo v vodi.

Oprema

Pri primerni zunanji temperaturi vadimo v kratkih hlačah, kratki majici in v gimnastičnih copatih. Če so temperature nižje, je najprimernejša trenirka. Največkrat telovadimo kar bosi, saj tako primerno oblikujemo stopalo. Posebna oprema pri športni gimnastiki so paščki, usnjeni jermeni, ki si jih tekmovalci pritrdijo na zapestje in tako laže visijo na orodju (pri moških na drogu in bradlji, pri ženskah na dvovišinski bradlji), pa tudi ščitijo kožo na dlaneh. Uporabljati je treba tudi magnezij. Ne smemo pozabiti posebnih gimnastičnih copat, ki so oblikovani tako, da ne motijo stopal pri izvajanju vaj. Pri nekoliko oslabljenih kolenih so primerni kolenčniki, pri poškodovanem zapestju pa zapestniki. Gimnastika je poceni šport, saj tovrstni paščki (stanejo 8000 tolarjev) zdržijo mesec in pol, pa tudi cene hlačk, majic in trenerk niso previsoke.

Drugi stroški

Kdor je včlanjen v gimnastično društvo, plačuje članarino, ki je bila doslej 2200 tolarjev letno, nato pa se glede na izbrani program plačujejo vadnine, ki pa ne presegajo osem tolarskih tisočakov mesečno.

Učinki vadbe

Učinki športne vadbe so vsestranski. Pri športni vadbi sta najbolj izraženimoč in gibljivost, kar je vidno na telesih vrhunskih telovadcev, ki imajo poudarjene mišice rok, ramenskega obroča in prsi, nekoliko manj pa mišice nog. Pri ritmiki je izražena izjemna gibljivost, pri aerobiki pa aerobni napor, saj gre za krepitev srčne mišice in dihalnih poti.

Pri jutranji gimnastiki in drugih oblikah vadbe pa je v ospredju sprostilni učinek – večja prekrvavitev in s tem boljše počutje. Priporočljivo je vsakodnevno 10- do 15-minutno razgibavanje. Raztegnejo se vsi sklepi, manjše krepilne vaje pa izboljšajo počutje. V ospredju vaj so kroženja z rokami in boki, pa predkloni, izpadni koraki, sklece in počepi.

Z gimnastiko se lahko spopadamo z bolečinami v hrbtenici, uspešna pa je tudi pri zdravljenju poškodb lokomotornega aparata. Telovadba na splošno koristi zdravju. Poveča učinkovitost srca, pljuč, okrepijo se mišice, polepša postava, drža, zmanjša nevarnost srčne bolezni, menstrualnih težav. Zmerna telovadba podaljša življenje.

Motivacijski vidik

Dejstvo je, da gibljivo, močno in kompaktno telo prinaša tudi boljše počutje. Prav zato bi morali vsi vsak dan nekaj storiti za svoje telo. Seveda pa pretiravanja niso priporočljiva, še zlasti ne zgledovanje po nekaterih vrhunskih športnikih, katerih sestave je moč spremljati po televiziji. Stvar je namreč lahko zelo nevarna.

P.S.: Skozi skrivnosti gimnastike smo se prebijali ob pomoči mag. Edvarda Kolarja, vodje reprezentanc pri Gimnastični zvezi Slovenije.