Geografska označba porekla blaga

Naša žganjarna proizvaja in prodaja različne alkoholne pijače, med drugim brinjevec in druge vrste žganja. Iz objav v Uradnem listu smo zasledili, da je Slovenski brinjevec zaščiten kot geografska označba porekla. Ali to pomeni, da brez soglasja lastnika označbe ne smemo več prodajati brinjevca, ali da jo smemo ali celo moramo uporabljati vsi slovenski proizvajalci brinjevca? 

Geografska označba porekla v skladu z mednarodnimi standardi omogoča zavarovanje označb za proizvode, katerih tipične lastnosti so odvisne bodisi od naravnih danosti (surovin, klime …) ali od tradicionalnih postopkov in know-howa na določenem geografskem področju. Če bi torej drugi proizvajalci tako označene proizvode pridobivali na drugačen način in bi bile njihove lastnosti zato drugačne, bi bil potrošnik zavedèn oziroma oškodovan, hkrati pa bi to škodovalo tudi proizvajalcem iz relevantne regije. Ob vstopu v EU je Slovenija dobila možnost, da zavaruje svoje geografske označbe in ohrani identiteto izdelkov, pri katerih je to smiselno in upravičeno. Pri nas je to področje v domeni ministrstva za kmetijstvo, ki je v svoji vnemi in nevednosti v soglasju z nekaterimi industrijskimi proizvajalci pijač z uredbo registriralo celo vrsto smešnih in nesmiselnih označb, med katerimi je tudi »Slovenski brinjevec«. To naj bi pomenilo, da lahko »Slovenski brinjevec« polni samo tisti oziroma vsakdo, ki to počne v Sloveniji. Surovine so očitno na voljo po vsej Sloveniji in receptur za pripravo je nešteto. Nemogoče je celo ugotoviti, ali je del surovin neslovenskega izvora. Taka označba torej z ničemer ne jamči nikakršnih tipičnih lastnosti brinjevca in je torej čisto politična, brez realnega pravnega učinka in torej sama sebi namen.