Gana – zlata obala za vlagatelje

Republika Gana, imenovana tudi Zlata obala (Gold Coast), je postala leta 1957 prva afriška država, ki se je otresla angleškega kolonializma in uvedla parlamentarno demokracijo. Danes je Gana s svojimi 21 milijoni prebivalcev politično in gospodarsko zelo stabilna država in vzor za druge države v regiji, zaradi česar je tudi zelo privlačna za vlagatelje z vsega sveta. Ima dobro vlado in postala je zgled za sosednje afriške države, ki tja selijo proizvodnjo. Srednji sloj prebivalstva hitro narašča in kakovost življenja se dviga. V Gani največ vlagajo Velika Britanija, ZDA, Kanada, Nemčija, Nizozemska, Italija, Indija, Kitajska, Japonska, Južna Afrika in Nigerija.  

O Gani in poslovnih priložnostih v njej smo se pogovarjali z Gilbertom Mežnarjem, ki je po materi Slovenec (iz Škofje Loke), po očetu pa Ganec. Rodil se je v Sloveniji, kjer je tudi študiral, zdaj pa živi in dela med Gano in Slovenijo. V Gani ima podjetje Triglav International Gana in se ukvarja s trgovino in posredništvom za podjetja, ki želijo prodreti v Gano.  

Zakaj razmišljati o Gani zdaj, ko je tako aktualna Kitajska?

Razmišljati o poslovanju z Gano se splača iz več razlogov. Poleg tega, da ima stabilno politično in gospodarsko okolje, je tudi dokaj varna država, z razmeroma visoko kakovostjo življenja, dobro razvito in razvijajočo se infrastrukturo (ceste, telekomunikacije, pristanišča ...), kakovostno in cenovno ugodno delovno silo, hitro razvijajočo se finančno infrastrukturo (Gana si zelo prizadeva za varnost naložb v državi) ter slovi po zelo prijaznih in odprtih ljudeh.  
Kje vidite kot dober poznavalec Gane glavne priložnosti za slovenska podjetja?

Veliko priložnosti je na področju proizvodnje. Številne države so že prišle v Gano prav zaradi tega. Na voljo je kakovostna delovna sila z ugodno ceno. Tega se zavedajo celo Kitajci in Indijci, ki selijo svojo proizvodnjo sem. No, pri njih je pomemben razlog tudi ta, da ima Gana prosto trgovino z ZDA in Evropo. Zdaj pa se pojavlja veliko priložnosti tudi na področju wellness centrov.   

Slovenija ima težave pri mednarodni prepoznavnosti. Ali v Gani sploh poznajo Slovenijo?

Seveda, poznajo jo po bivši Jugoslaviji, ki je imela zelo dober sloves, zato ga ima zdaj tudi Slovenija (Tomos, Lek, Krka ...). Veliko Gancev je tudi študiralo v bivši Jugoslaviji, tudi v Sloveniji. Ker delam v takih »vodah«, me mnogi tu celo sprašujejo, zakaj Slovenci ne pridejo več v Gano. Slovenski izdelki tu veljajo za zelo kakovostne in to je velika prednost pri vstopu na trg.  

Ali veljajo v Gani kakšne posebne poslovne navade, ki jih moraš poznati, preden stopiš v stik z domačimi podjetniki, uradniki?

Prvo, kar moraš vedeti, je, da stvari tu tečejo počasi, zato si moraš vzeti čas, ne sme se ti muditi. Vsak si želi zaslužiti, a tu velja pravilo, naj zaslužek ne pride na račun mojega veselja do življenja oziroma moje sreče, da sem živ. Posel bo tako ali tako sklenjen, zato ni treba zganjati panike. V Gani velja načelo »enjoying life« (uživati življenje) in ljudje dajo veliko na osebne stike, tako v poslu kot osebno. Precej stvari deluje na zaupanje in spoštovanje ustnih pogodb.  

Kaj pa ženske? Se lahko same podajo na ta trg ali potrebujejo moškega posrednika?

Tudi tu so ženske podjetnice. Organizirane so celo v Združenje žensk proizvajalk (Association of Women Producers). Med drugim pa lahko omenim, da je v Gani uspela kot podjetnica na področju turizma tudi Slovenka Barbara Bizovičar. Zdaj ima svojo turistično afriško vas. S tem dokazuje, lahko ženska uspe na ganski zemlji, in to brez poznanstev.

---

Barbara Bizovičar je Slovenka, ki je izbrala Gano za državo, v kateri, kot pravi sama, živi zdaj svoje sanje. Na obali, v vasici Langma, ima svojo turistično vasico, imenovano Barbara’s Highlife Village. 

Kdaj in zakaj ste se odločili, da od vseh držav sveta odidete prav v Gano? 

Odločitev je bila povsem spontana. Ko sem s hčerko odšla na svoje prvo pravo potovanje izven Evrope, sem se ob prihodu na gansko obalo zaljubila v ta delček raja ob oceanu. Zaželela sem si ostati tukaj ali se vsaj vračati. Potem pa me je sin za novo leto presenetil prav s tem koščkom obale, v katerega sem se zaljubila. Tukaj sem, s krajšimi prekinitvami, skoraj dve čudoviti leti.  

V tem času, kar ste v Gani, ste začeli tudi svojo podjetniško pot s turistično vasico Barbara's Highlife. Od kot ta odločitev?

Najprej sem si želela samo hišice na obali zase. Potem pa sem ugotovila, da si okoli sebe želim več aktivnosti, ne le posedanja pod palmami. Odločila sem se, da postavim majhno, a čim najbolj originalno afriško vasico za vse, ki odkrivajo črno celino, si želijo poležavati ob oceanu ali samo pridejo mimo. In zdaj mi kar dobro uspeva. Cele mesece sem brskala po muzejih, da sem ugotovila, kakšna je barva okroglih hiš na črno-belih orumenelih fotografijah. In takšne so zdaj hišice v moji vasici.   

Kako pa je s pridobivanjem poslovnih dovoljenj in lastništvo zemlje?

Nakup zemlje v Gani je omogočen tudi tujcem. Sicer res v obliki večletne najemne pogodbe, a saj to poznamo tudi pri nas. Kar zadeva pa pridobivanje raznih dovoljenj in dokumentov, pa ... groza! Zdaj sem pridobila skoraj vse dokumente oziroma so tik pred izdajo. Potrebovala pa sem precej časa. Pravijo, da božji mlini meljejo počasi, a jamčim, da ganski mlini meljejo še počasneje. 

Kakšen odnos imajo v Gani do žensk podjetnic? Kako se počutite v Gani kot ženska podjetnica?

Včasih, zlasti na začetku, me je kdo res malce čudno pogledal, vendar sem si zdaj pridobila veliko spoštovanja in zaupanja, ko so ugotovili, da mislim resno in se ne pustim prestrašiti kar tako. Včasih je bilo kar smešno. 

Gana je kljub ugodnemu ekonomsko-političnemu sistemu še vedno afriška država. Kako doživljajte gansko podjetniško okolje?

Hm, težavno vprašanje. Skoraj vsak Ganec bo rekel, da je podjetnik. Potem ugotoviš, da ima nekje stojnico ali da prodaja kar na cesti. Je pa tudi veliko »pravih«, uspešnih podjetnikov, ki se povezujejo predvsem s tujim kapitalom. Gana velja za razmeroma varno državo glede tujih naložb in tu sem srečala že podjetnike z vsega sveta. Od Evropejcev je veliko Angležev in Nemcev, veliko pa je zlasti kitajskih in japonskih podjetij. 

Kaj pa korupcija?

Kot pravijo, so Ganci med najprijaznejšimi ljudmi v Afriki. Kakšni so po vaših izkušnjah?

Kot ljudje so Ganci enkratni. Zelo odprti in vedno pripravljeni pomagati. Gotovo so prav ljudje s svojim nasmehom veliko vplivali na to, da sem se odločila ostati tukaj in kaj zanimivega početi.   

Ali bi se vrnili v Slovenijo?

Zdaj? Ne, nikakor. Rečem lahko le, da ne sanjam več življenja, temveč svoje sanje živim. Upam, da bo tako še dolgo ostalo. Seveda pa se bom tudi v Slovenijo vračala, vsakih nekaj mesecev, navsezadnje imam tukaj vse svoje otroke, vnuke in prijatelje. Ti pa zdaj pogosto prihajajo k meni! In se imajo bolje, kot bi se imeli, če bi prišli k meni na obisk v Ljubljano ali Škofjo Loko.   

Če želite stik z njo: barbarabizovicar@yahoo.com

---

Več informacij o poslovnih priložnostih v Gani:

- Ghana Investment Promotion Centre, Accra
E-pošta: gipc@ghana.com
- Triglav International Ghana Ltd., Accra
E-pošta: triglav_gh@hotmail.com ali gibimeznar@yahoo.com

Uporabni spletni naslovi:

www.ghanaweb.com – različne informacije o Gani
www.dsms.net/gana/Gana.htm