Frizer

Svoj prvi frizerski salon je po nekajletnem učenju v salonu svoje mame Cvete Sojer odprl pred trinajstimi leti. Njegova zgodba o uspehu pa se je začela štiri leta pozneje, ko je ko se je z novim salonom na Kongresnem trgu povzpel med vodilne ljubljanske frizerje. Zaradi številnih strank je jeseni 1997 odprl še en salon, ob njem pa sta prostore dobila tudi frizerska akademija in lepotni salon, ki ga vodi njegova žena.  

 

Toda to je bil šele začetek. Danes je lastnik dvaindvajsetih frizerskih in ene kozmetičnega salona, ima svojo frizersko akademijo, je solastnik slaščičarne, uspešno pa trži tudi svojo franšizo. 

 

 

Kupna moč ljudi, ki želijo urediti svojo pričesko, je različna, razlikujejo pa se tudi njihova pričakovanja in zahteve – nekateri hočejo le najboljše, drugim pa je pomembno zgolj to, da so postriženi in urejeni. V tujini to urejajo z različnimi cenovnimi razredi v salonih, saj je cena storitve odvisna od frizerja oziroma stilista, ki vas ureja. Res je, da so slovenski frizerji dosegli svetovno raven glede znanja in preparatov, ki jih uporabljamo, glede cenovne politike pa se zahodnih državam še vedno niso približali.  

 

Različno kakovost storitve in seveda temu primerno ceno je Mitja Sojer uvedel pred dvema letoma, ko je poleg salonov MC, ki segajo v višji cenovni razred, odprl tudi prvi salon iz linije Simple, ki je prijaznejši manj zahtevnim kupcem s plitvejšimi žepi. 

 

 

V zadnjih petnajstih letih je v Sloveniji nastalo veliko dobrih frizerskih salonov, a le redkim je uspelo poleg imena obdržati tudi kakovost, po kateri so sloveli v svojih najboljših letih. »Lastniki so bili vsi po vrsti dobri frizerji, njihova glavna napaka pa je bila, da so vedno izpostavljali le sebe,« je prepričan Mitja Sojer. »Če hočeš, da se salon obdrži, je pomembno, da poskrbiš tudi za kader, jim daš možnost, da se uveljavijo in uspejo. Če jih boste ovirali, bodo odšli drugam ali na svoje. Mladim je treba zaupati, organizacija v salonu pa mora biti taka, da stvari funkcionirajo tudi takrat, ko te ni.« 

 

Dejstvo je, da vsak kolikor toliko dober in ambiciozen frizer prej ali slej odpre svoj salon. Mitja Soje je tovrstno uhajanje kadrov preprečil tako, da je vodjem svojih salonov ponudil možnost franšize. »To so mladi ljudje, ki so si v mojih salonih nabrali veliko znanja in izkušenj, ki verjamejo v našo filozofijo in naš način dela, s tem pa ohranjamo tudi želeno kakovost storitev. S franšizami sem preprečil odhajanje najboljših ljudi, kar pa ne pomeni, da tudi mene ni zapustil kak dober frizer. Če ima človek svoje ideje, ga ne moreš zadržati.«  

 

Danes ni težko odpreti frizerskega salona. Prostorov je na trgu dovolj, oprema ni draga. Težave nastopijo šele čez nekaj let. »Pridejo otroci, družina, novi stroški, denar se namesto v salon vlaga drugam, primanjkuje ti časa za družino in lokal in počasi izgubiš stik s trendi. Denar gre drugam, nisi več prisoten in ne vlagaš več. Naše vodstvo pa skrbi, da salone stalno opominjamo na to, kar je treba urediti, dvakrat letno pripravljamo lastno kolekcijo in izobražujemo svoje kadre. Vse to si majhen salon težko privošči.«  

 

 

Zadnja štiri leta se Ljubljančani lahko razvajajo v slaščičarni Zvezda, prav v središču mesta. Mitji Sojerju se ponudila priložnost za odkup sosednjega lokala in po premisleku se je namesto za bolj dobičkonosni pub odločil, da skupaj z bratom in njegovo ženo odpre lokal, ki bo poživil ponudbo v umirajočem mestnem jedru. V vodenje lokala se ne vmešava. »Nekaj časa sem poskušal in potem ugotovil, da je boljše, da vsak dela tisto, kar zna,« pravi Sojer.  

 

Če ga vprašate, kaj raje dela, stilira pričeske ali se ukvarja s poslovnim delom, vam bo odgovoril da še vedno najraje dela. »Po drugi strani pa si mislim, zakaj ne bi izkoristil vseh teh stvari, ki se kar same ponujajo. Če sem čisto pošten, bi bila dva salona dovolj, po drugi strani pa si mislim, zakaj ne bi odprli še kakšnega salona in pomagali našim, da bi imeli franšize. V užitek mi je, ko vidim nekoga, ki je začel iz nič, se pri meni oblikoval v dobrega frizerja, ki ima svojo franšizo, si lahko kupi stanovanje, avto si privošči lepo življenje.«  

 

Frizerstvo je kot šport in kariera ni večna. Poklic fizično še zdaleč ni lahek. Pravzaprav imajo frizerji določen rok trajanja, in kapital, ki si ga bo ustvaril zdaj, bo dobra naložba za prihodnost. »Tudi jaz se bom moral nekoč umakniti. Sicer bom še vedno delal, bolj tiste stvari za dušo in pomagal mlajšim z idejami in izkušnjami,« meni Sojer.  

 

 

Ambicioznost ga je ponesla tudi prek slovenskih meja. Njegovo ime nosijo frizerski saloni v Zagrebu, Splitu in Beogradu. Začetki niso bili ravno najobetavnejši, toda njegovi saloni se počasi uveljavljajo. »Da se frizerski lokal prime, potrebuje določen čas. Ljudje te preizkušajo, in če so zadovoljni, se vrnejo in povejo še drugim,« pravi Mitja Sojer, ki je prepričan, da bodo odprli še kak salon tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in v Srbiji. Perspektivo vidi predvsem v salonih linije Simple.   Kaj pa Zahod? »Počakajmo, da bomo v Evropi, pa bomo videli. Predvsem pa je naš cilj salone dobro voditi in ponujati dobro storitev. Če hitiš, je lahko tudi nevarno. Če bomo požrešni, bomo izgubili pri imenu in kakovosti.«