Franšizing in protimonopolna zakonodaja

 

Gornje vprašanje je pravzaprav o izvzemu iz antimonopolne zakonodaje, ki omogoča franšizing z utemeljitvijo koristi za končnega kupca. Morda bi bil pravi naslov za odgovor Urad za varstvo konkurence. Na trgu Slovenije se zaveza franšizojemalca pogosto izvaja kot prepoved kupovanja od zunaj. Vem pa, da so naši trgovci »dovoljevali« nakupe zunaj sistema v obsegu od 25 do 30 odstotkov vrednosti prometa.

 

Nekdanji vodja franšizinga v enem od naših pomembnejših trgovskih podjetij ugotavlja, da se zakonodaja na tem področju zadnje čase ni spremenila in da je dovoljeno, da se zahteva prodaja okrog tri četrtine lastnega asortimenta – za trgovce so to direktne dobave dajalca franšize in dobave pogodbenih partnerjev po ugodnejših pogojih. Nekateri zahtevajo 100-odstotni nakup pri svojih dobaviteljih (McDonalds in še kdo), pa se mu ni še nič zgodilo. Trgovce pa je občasno s tem vznemirjal Urad za varstvo konkurence.

 

Razlog za nakupe pri drugih dobaviteljih se utemeljuje lahko s pokvarljivostjo robe, če bi se transportirala od predaleč, s prevelikimi transportnimi stroški, z lokalnimi nakupovalnimi navadami itn. in še posebej, če gre za premajhen obseg franšizodajalčevih izdelkov. V svetu poznamo tudi delne franšize, pri katerih franšizodajalec dovoli franšizojemalcu, da opravlja še drugo dejavnost.