Franci Baloh tke preproge in človeške vezi

Franci Baloh ima svoje prostore na vrhu velike zgradbe, na kateri piše »BALOH Center talnih oblog«. Pravi, da velika zgradba pomaga pri pogovorih s partnerji, še zlasti tujimi. Ko pač vidijo nekaj otipljivega, se začne pogovor na drugi točki, kot če ne bi bilo nič »otipljivega«. In se spomni, kdaj je prvič videl nekaj tako otipljivega. Bilo je pred kakšnimi petnajstimi leti, ko je z lastnimi rokami polagal svojo tapiserijo v novem World Trade Centru v New Yorku – tistem, ki je padel 11. septembra 2001. To je bila tapiserija, ki je pokrivala veliko sprejemno dvorano in še šest ali sedem nadstropij. Takrat je stopil na cesto in se zazrl v sosednjo zgradbo – Trumpov stolp, visok nekaj sto metrov. »Če si lastnik takšne stolpnice, si definitivno bog, oziroma te imajo vsaj zaposleni v tej zgradbi za boga,« je pomislil.  

Na začetku je bila preproga 

Preproge, takšne in drugačne, in tudi druge talne obloge, to je podjetništvo Francija Baloha. Začetek njegove podjetniške zgodbe sega v 80. leta. Pravi, da se je v njem nekaj sprožilo in mu reklo, da so to preproge. Naložba je bila 100 mark, s katerimi je kupil 100 kilogramov volne in pol kile žebljev in se spustil v obrt tkanja preprog. A ne kot izhod v sili, že takrat iz strasti, saj bi lahko svojo kariero tudi drugače usmeril. Za seboj je namreč imel hkrati študij strojništva in elektronike, ki jima je kasneje dodal še študij ekonomije. 

Franci Baloh pravi, da mu je tkanje preprog omogočilo, da uresniči tudi umetniško žilico – saj je podjetništvo tudi umetnost, še danes trdi. Izvirne preproge so ga pripeljale v svetovno orbito izdelovalcev preprog, tako je osebno spoznal lastnike velikih blagovnih znamk na tem področju.