Franc Stroj

Franc Stroj je slovenski javnosti postal znan, ko je kupil helikopter in se začel z njim voziti po svojih službenih poteh. Vendar pa to nikakor ni njegova edina posebnost, zaradi katere si zasluži pozornost. Njegova življenjska pot je namreč še eden od primerov, kako se da uspeti iz nič. Kot kmečki fant se je izučil za ključavničarja in se zaposlil v tovarni Sukno v Zapužah. Ob službi in delu na kmetiji je pričel še montirati centralne napel-jave. Kmalu je pustil neperspektivno delo v tovarni z namenom, da bo postal obrtnik. Vendar mu na občini niso izdali obrtnega dovoljenja, ker ni imel ustrezne izobrazbe. Ker je bil ravno nezaposlen, je kupil star kombajn, ki je bil tako rekoč za odpis, in ga toliko popravil, da je začel z njim žeti žito vsem okoliškim kmetom, ki niso bili tako dobro tehnološko opremljeni.

»Če si priden in vztrajen, lahko zaslužiš toliko denarja, da lahko vlagaš v opremo in stroje,« pravi Franc Stroj, ki je ob delu na različnih koncih končal ustrezno šolo in pridobil obrtno dovoljenje. Po petih letih je imel zaposlena že dva delavca. Kombajn je prodal in se začel bolj posvečati ogrevalni tehniki. Pri tem je spet prišel do izraza njegov inovatorski talent, ki ga je kazal že v osnovni šoli. Ob delu je doma razvijal orodja, ki jih je potreboval, pa tudi nove izdelke. Najprej je izdelal sončne kolektorje, ki so bili bolj trpežni od ostalih, ki so bili takrat na trgu, in zasnoval ogrevalni sistem, v katerega ni treba dajati tekočine proti zmrzovanju. Svoje nove izdelke je vedno izpopolnjeval tako, da jih je najprej montiral pri sebi doma in še pri nekaj prijateljih, potem pa je počakal eno leto, da so se pokazale morebitne pomanjkljivosti, in šele ko je te odpravil, je začel izdelke ponujati tudi drugim naročnikom.

Ko so naše zime postajale vedno bolj muhaste, je prišel na idejo, da bi začel izdelovati snežne topove. Izdelal jih je seveda doma. »Prvi je bil slab, drugi že malo boljši, tretji še boljši, sedaj pa so naši snežni topovi že dobri,« opisuje njihovo razvojno pot Franc Stroj. Kako v resnici delujejo, pa najbolje vedo na številnih slovenskih smučiščih, kjer sneg bruha 30 Strojevih strojev. Najnovejše presenečenje, ki je nastalo v Strojevih delavnicah, pa je nova peč za centralno kurjavo, ki je zgrajena tako, da ni treba imeti bojlerjev ločenih od peči, tudi če so na sistem priključeni sončni kolektorji.

Franc Stroj je v prednosti pred zasledovalci, ker prodaja lastno znanje in, kot sam pravi, po tehnični plati nima konkur-ence. Pri njegovih projektih za zdaj stalno dela 8 ljudi, nekaj od teh je pri njem zaposlenih delavcev, drugi pa so sami obrtniki in sodelujejo kot kooperanti. »Sedaj imamo stvari tako vpeljane, da bi lahko nekoč iz tega nastalo veliko podjetje,« pravi Franc Stroj, vendar pa zaenkrat nima pravega motiva za širitev.

»Zase in za svojo družino sem dovolj zaslužil, več pa bi zaposloval, če bi tudi država kaj storila za to. Pri nas je kar nekaj obrtnikov, ki imajo precej denarja, vendar se bojim, da ga ne bodo vlagali v novo proizvodnjo, ker se jim to kaže predvsem kot kazen za dobro delo. Zakaj? Ob taki zakonodaji in davčni politiki, kot jo imamo sedaj, bi to pomenilo samo več dela in odgovornosti ter več dajatev državi, sami bi pa od tega imeli še manj kot prej.« Poleg tega po njegovem mnenju država tudi ne daje pravih spodbud tistim, ki bi lahko zaposlovali nove delavce. Franc Stroj tudi pravi, da ne razume, kako da ni nobene spodbude za proizvodnjo in montažo takih izdelkov, kot so na primer sončni kolektorji. Izračunal je namreč, da kolektorji, ki jih je on izdelal in montiral na različne objekte, prihranijo toliko električne ener-gije, kot jo proizvedejo tri elektrarne velikosti Mavčič.

Kakšna je njegova nadaljnja vizija? Glede na to, da je, kot pravi, zaljubljen v delo, mu njegova inovatorska žilica zagotovo ne bo dala miru. »Mogoče bom šel v širitev, če bodo kaj boljše možnosti, kot so danes.« Zakoni po njegovem mnenju namreč še vedno niso naklonjeni tistim, ki bi radi pošteno delali. Tisti pa, ki nimajo tega namena, so dovolj pretkani, da v vsakem pre-dpisu najdejo luknjo. »Vendar je škoda zapravljati energijo za boj z birokracijo, bolj smiselno je ustvarjati kaj novega,« je prepričan Franc Stroj.