Finančni čarovnik iz Omahe

Zgodba danes 82-letnega poslovneža se je začela v mestecu Omaha v Nebraski, kjer je drugi od treh otrok Howarda in Leile Buffet Warren že zgodaj pokazal žilico za posel in prodajal žvečilne gumije, kokakolo in časopise ter delal v dedovi trgovini z živili. Davke je prvič prijavil leta 1944, pri 14 letih, in dobil 35 dolarjev davčne olajšave, ker je pri raznosu časopisov uporabljal svoje kolo in uro. Naslednje leto je s prijatelji za 25 ameriških dolarjev kupil rabljen igralni avtomat in ga namestil v lokalno brivnico. V nekaj mesecih so prijatelji posel razširili in igralne avtomate namestili v več bližnjih brivnic.  

Zgodaj je pokazal tudi zanimanje za borzo. Ko je z očetom, borznim posrednikom, ki je pozneje postal ameriški kongresnik, obiskal New York, si je zaželel obisk newyorške borze. Mali Warren je takrat štel 10 let. Kmalu se je tudi sam lotil trgovanja in kupil tri delnice podjetja Cities Service - zase in za svoji sestri po eno - po ceni 38 dolarjev. Kmalu za tem je njihova vrednost padla na 27 dolarjev, a Warren se je odločil, da jih zadrži. Premišljena odločitev, saj je nekaj let za tem delnice prodal za 40 dolarjev. A kot se je izkazalo, ni počakal dovolj dolgo, saj so delnice v nekaj letih dosegle vrednost 200 dolarjev. Ja, potrpljenje se splača. In morda tudi od tu izhaja ena od njegovih investicijskih filozofij – najboljši čas za prodajo dobrih podjetij je - nikoli. 

Iskanje dobrih podjetij 

Pri 20 letih je zaslužil in prihranil skoraj 10.000 dolarjev (danes bi bili ti prihranki vredni približno 120.000 dolarjev) in na kolumbijski poslovni šoli pripravljal magisterij iz ekonomije. Med leti 1951 in 1969 je bil zaposlen v različnih podjetjih kot investicijski prodajalec, analitik in partner, vse dokler ni v letu 1970 vse svoje sile usmeril v vodenje investicijskega podjetja Berkshire Hathaway Inc., na čelu katerega je še danes. Dokončen prevzem Berkshire Hathawaya je sicer izpeljal leta 1966 in naslednje leto izplačal prvo in edino dividendo, 10 centov na delnico.  

Velik vpliv na Buffetovo politiko investiranja je imel Ben Graham, ki je v 20. letih 20. stoletja, ko je večina na borzi igrala ruleto, iskal poceni delnice, pri katerih skoraj ni bilo tveganja. Graham je po zlomu borze leta 1929 predstavil tudi princip intrinzične vrednosti podjetja (diskontirane vrednosti denarja, ki ga lahko pridobimo iz podjetja v preostanku njegovega življenja), ki je popolnoma neodvisna od borzne cene podjetja. A če je Grahama zanimala le računovodska vrednost podjetij, je Buffeta pri odločitvah za naložbe zanimalo, na kakšen način je podjetje boljše od svojih tekmecev in kakšno je njegovo vodstvo. Kljub razlikam v pristopu se je po lastnih besedah Buffet od Grahama naučil veliko, svoje znanje pa prenaša tudi na nove generacije: »Čeprav ne želim govoriti o posameznih delnicah, se brez težav pogovarjam o naši poslovni in investicijski filozofiji. Ogromno sem pridobil zaradi intelektualne radodarnosti Bena Grahama, ki je najboljši učitelj v zgodovini financ, in verjamem, da je prav, da posredujem svoje znanje naprej, četudi s tem Berkshire Hathawayu ustvarjam nove in sposobne konkurente, kar so Benovi nauki prav tako prinesli njemu.«