Finančni cilji v prihodnosti

Tokrat bomo spregovorili o tem, kako upoštevati inflacijo pri načrtovanju, kje najti denar za uresničitev ciljev ter kakšno vrsto zavarovanja resnično potrebujemo.  

Kako upoštevati inflacijo pri načrtovanju finančnih ciljev?

Po Tallalovem mnenju je inflacija najpomembnejša postavka, ki jo moramo upoštevati, ko načrtujemo svoje finančne cilje. Še posebej to velja za dolgoročne cilje. Ni dovolj, da damo vsak mesec na stran nek minimalni znesek denarja, da bi lahko po upokojitvi ohranili enak življenjski standard. Investirati moramo po mnogo višji stopnji donosa, kot pa je stopnja pričakovane inflacije. Samo tako bodo naši prihranki zadostovali za uresničitev naših finančnih ciljev, ki so vsako leto dražji prav zaradi inflacije. Da bi lahko privarčevali dovolj velik znesek, si moramo izračunati ceno ciljev v prihodnosti. Zanima nas, kakšne bodo približne cene potrošnih dobrin v prihodnosti, koliko nas bo stalo šolanje otrok, koliko bomo potrebovali mesečno za ohranjanje enakega standarda po upokojitvi.  

Postopek računanja cene cilja v prihodnosti 

Za pomoč pri izračunu uporabimo tabelo faktorjev, ki nam sedanje cene prevedejo na prihodnje z upoštevanjem različnih letnih stopenj inflacije. 

1.  Najprej določimo današnjo ceno ali današnji strošek vsakega od ciljev (npr. povprašamo, koliko stane nek avto, ki si ga želimo).

2.  Nato določimo, koliko časa imamo na razpolago za doseganje ciljev (recimo, da si želimo kupiti nov avto čez tri leta).

3.  Izberemo si stopnjo inflacije, ki jo bomo uporabili v svojem izračunu. Stopnjo inflacije določimo na podlagi svojih predvidevanj o tem, kako se bo gibala inflacija v času od danes pa do uresničitve naših ciljev. Pri tem raje upoštevajmo previsoko stopnjo inflacije kakor pa prenizko, saj smo ugotovili, da so se kljub uradno izračunani inflaciji dobrine podražile za več od uradno objavljene inflacijske stopnje (vzamemo na primer osemodstotno inflacijo).

4.  Poiščemo količnik za izračun iz tabele faktorjev za izračun prihodnjih stroškov.

5.  Pomnožimo današnji strošek želenega cilja s količnikom in dobimo strošek cilja v prihodnosti (se pravi, če želeni avto danes stane 3.000.000 tolarjev, bo čez tri leta stal 3.780.000 tolarjev). 

Varčevanje za šolanje otrok in za upokojitev 

Po prepričanju ljudi je največji strošek v življenju nakup stanovanja ali hiše. Toda Tallal opozarja, da je daleč največji strošek upokojitev (z ohranitvijo enakega življenjskega standarda kakor v delovni dobi seveda) in takoj za tem strošek šolanja otrok. Pri določanju prihodnjih stroškov izobraževanja otrok in stroškov življenja po upokojitvi moramo upoštevati, da gre za cilja, pri katerih uresničevanje traja več let. Izobraževanje otrok po osnovni šoli traja še najmanj 9 let (4 leta srednja šola in 5 let fakulteta). Življenjska doba po upokojitvi pa je seveda odvisna od tega, pri kateri starosti se bomo upokojili in koliko časa bomo potem še živeli. Najpomembnejše dejstvo je, da v času šolanja otrok in v času po upokojitvi inflacija še naprej zmanjšuje kupno moč ter vrednost naših prihrankov. Iz tega sledi, da je šolanje vsako leto dražje, prav tako pa je dražje življenje po upokojitvi. Tallal predlaga, da vsako leto v času uresničevanja teh dveh ciljev dodatno privarčujemo določen del prihodka, ga ponovno investiramo, si tako povečamo sredstva ter iz tega naslova povečamo tudi prihranke. Če tega ne bomo storili in bomo imeli le fiksne prihodke, si bomo z leti lahko privoščili vedno manj, ogrožen pa bo tudi naš cilj - šolanje otrok. 

1. Primer izračuna:

• Cilj: Financiranje univerzitetnega študija našega otroka čez 18 let.
• Okvirni stroški danes: 1.200.000 tolarjev letno ali 100.000 tolarjev mesečno.
• Predpostavka: povprečna letna stopnja inflacije je 8 % (Po Tallalovih analizah večina stroškov za izobraževanje narašča celo hitreje kot 8 % letno!).
• Čez 18 let bomo potrebovali:

4.780.000 tolarjev za prvo leto šolanja, 5.160.000 tolarjev za drugo leto šolanja,5.400.000 tolarjev za tretje leto šolanja ...  

2. Primer izračuna:

• Cilj: Za ohranitev življenjskega standarda bi želeli imeti po upokojitvi sredstva, ki bi ustrezala na primer današnjim 250.000 tolarjem mesečno ali 3.000.000 tolarjem letno.
• Predpostavka: Do upokojitve imamo še 30 let in predvidena povprečna letna stopnja inflacije je 8 %. Iz državne blagajne pričakujemo le minimalna sredstva.
• Za ohranitev življenjskega standarda potrebujemo 3.000.000 × 10,1 = 30.300.000 tolarjev za prvo leto upokojitve.

Iz obeh primerov je razvidno, da se stroški vsakega od ciljev iz leta v leto povečujejo. Naslednje leto bomo spet potrebovali več denarja za ohranitev enakega življenjskega standarda, saj bo inflacija še vedno »aktivna«. Tako bo 250.000 tolarjev v devetih letih po upokojitvi ob 8 % letni inflaciji vrednih le še 125.000 tolarjev. Mogoče se zdi 8 % letna inflacija v današnjih razmerah vključevanja v EU, ko država znižuje inflacijo, previsoka in popolnoma nerealna. Toda dejansko ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo v naslednjih 30 letih, zato je bolje, da pri načrtovanju upoštevamo višjo stopnjo inflacije.  

Kje najti denar za uresničitev ciljev? 

Za uresničevanje prihodnjih ciljev moramo sredstva vzeti iz našega sedanjega dohodka. Zato analizirajmo svoje prihodke in odhodke ter ugotovimo, koliko in za kaj vse trošimo denar. Če porabimo več, kot mesečno zaslužimo, imamo »negativni denarni tok«, ki ga moramo odpraviti, še preden začnemo varčevati za naše prihodnje cilje. Tallal predlaga, da negativni denarni tok v pozitivnega v treh korakih: 

1.  Korak: Preglejmo odplačila dolgov in »dobre« kredite odplačujmo po originalnem amortizacijskem načrtu 

Večina ljudi meni, da je najbolje odplačati kredite čim prej, vendar to ne velja za vse vrste kreditov. Tallal loči »slabe« in »dobre« kredite. V primeru »slabega« kredita se ljudje vedno znova zadolžujejo za nakup potrošnih dobrin (obleka, pohištvo, avto ...). Dejansko sami sebi kradejo še nezaslužene, prihodnje prihodke, da bi si v sedanjosti omogočili življenjski standard, ki si ga pravzaprav ne morejo privoščiti. Tak primer so npr. potrošniški krediti, krediti za avto, zadolženost na kreditnih karticah. Če se že moramo zadolžiti za potrošne dobrine, se odločimo in tak kredit odplačajmo čim prej. Kredit za stanovanje ali hišo pa je »dober« kredit in ga je nesmiselno pospešeno odplačevati. Za nas je pomembno, da nam po mesečnem odplačilu obroka ostane še nekaj denarja, ki ga investiramo in oplemenitimo, ter tako varčujemo za naše prihodnje cilje. Tako bomo imeli na koncu stanovanje in še prihranke za spodobno življenje. 

2.  Korak: Varčujmo pri različnih vrstah zavarovanj 

Zavarovanje je ena od kategorij izdatkov, za katere ljudje običajno plačujemo preveč. Ali plačujemo določena kritja dvakrat (naše zdravstveno zavarovanje pokriva bivanje v bolnišnici, mi pa plačujmo isto kritje še enkrat pri avtomobilskem zavarovanju), ali pa imamo neustrezno vrsto zavarovanja glede na to, kaj dejansko želimo zavarovati in za koliko časa. Analizirati moramo, kakšne vrste zavarovanj potrebujemo in za kakšno časovno obdobje. Obstaja pet pomembnih življenjskih situacij, v katerih se lahko ljudje znajdemo in za katere je treba najti pravilno ali primerno zavarovanje:

• smrt osebe, ki s svojim dohodkom v večji ali manjši meri preživlja družino,
• poslovna nezmožnost osebe, ki preživlja družino,
• huda bolezen člana družine,
• izguba lastnine ali škoda (dom, avto, osebni predmeti),
• tožba zaradi osebnih ali poslovnih obveznosti.

Tallal se v svojem programu doseganja osebnega bogastva osredotoči na življenjsko zavarovanje. Meni, da je življenjsko zavarovanje potrebno zato, da lahko normalno živimo in delamo, ne da bi nas skrbelo, kaj bi se zgodilo z našo družino, če nas že jutri ne bi bilo več. Da bi ugotovili zavarovalno vsoto življenjskega zavarovanja, ki ga potrebujemo, si zamislimo, da je včeraj preminila oseba, ki je ustvarjala glavni vir dohodka za preživljanje naše družine. V takem primeru bi morali reševati štiri probleme: 

a.  Likvidnostno situacijo:
Ta vključuje vse vrste stroškov, ki so povezani s smrtjo. To so visoki pogrebni stroški, stroški odvetnikov v zvezi z oporoko, stroški cenilcev v zvezi z ocenitvijo premoženja, ki je predmet dedovanja, stroški notarskih overitev in davki, ki jih moramo plačati državi.

b.  Prenehanje prihodkov preminulega:
S smrtjo osebe, ki je s svojim dohodkom v manjši ali večji meri preživljala družino, se ta dohodek ustavi.

c.  Posebne obveznosti:
Sem sodijo obveznosti, kakršna je sklad za šolanje otrok. Če bi eden od staršev preminil še pred vstopom otrok v srednjo šolo, bi to lahko pomenilo, da bi bila izobrazba otrok ogrožena. Zato je pametno del sredstev iz police življenjskega zavarovanja nameniti tudi za sklad za šolanje otrok.

d.  Druge obveznosti:
Glede na to, kakšne plačilne obveznosti ima neka družina (hipotekarni kredit za odplačilo stanovanja, kredit za avto), je pomembno, da v primeru smrti družinskega člana, ki preživlja družino, lahko družina poplača te obveznosti v celoti. Tako se ne more zgoditi, da bi morali družinski člani prodati stanovanje, ker ne bi mogli odplačevati obrokov kredita. Njihova finančna situacija v takem primeru ni ogrožena.  

Da bi lahko izračunali zavarovalno vsoto, seštejmo vse točke od a) do d) in odštejmo našo »Čisto vrednost premoženja«. To so tista sredstva, ki so z nami čustveno nepovezana in bi jih lahko v vsakem trenutku prodali, če bi potrebovali denar (o »Čisti vrednosti premoženja« lahko preberete v junijski številki Podjetnika). 

Za pravilno izbiro vrste zavarovanja moramo določiti, koliko časa dejansko potrebujemo življenjsko zavarovanje. Če bomo naredili plan varčevanja, bomo v svoji delovni dobi ustvarili dovolj velik fond sredstev za normalno življenje po upokojitvi ter tako dosegli svoje finančne cilje. V takem primeru se bomo življenjsko zavarovali le za čas varčevanja. Prav tako bomo sklenili življenjsko zavarovanje samo za obdobje, ko moramo odplačevati hipotekarno posojilo za stanovanje. Pomembno je, da vemo, za kakšen primer se moramo zavarovati. Za izbiro točno določene vrste življenjskega zavarovanja pa se seveda posvetujmo z zavarovalnim agentom. 

3.  Korak: S sklepanjem kompromisov znižajmo današnje življenjske stroške  

Zadnji korak pri odpravljanju negativnega denarnega toka je povezan s kompromisi, ki jih moramo skleniti pri naših ciljih. Lahko se upokojimo pozneje z več privarčevanega denarja ali se upokojimo prej z manj denarja; lahko varčujemo pri izdatkih za življenjski standard ali pa naredimo kompromis pri kateremkoli cilju. Večna dilema, ki se pojavlja pri trošenju, je, ali stvar potrebujemo ali si jo samo želimo (tudi »porše« je konec koncev samo lep avto). Zanimivo je, da ob povečanem dohodku ne privarčujemo več, temveč v večini primerov le več porabimo. Pri znižanju življenjskih stroškov je najbolje, da se ne odločimo za drastično spremembo na enem področju, temveč skušamo to storiti v manjšem obsegu na različnih področjih porabe, kar je tudi najmanj boleče. Ena od prvih potez (kar predlagajo več ali manj vsi finančni guruji, ki jih predstavljamo v reviji Podjetnik) za znižanje življenjskih stroškov je, da prenehamo uporabljati kreditne kartice.  

Pot do blaginje je v investiranju 

Večina ljudi varčuje v najmanj tveganih naložbah (npr. bančne vloge, potrdila o depozitu). Po drugi strani pa večina ljudi tudi nikoli ne doseže finančne neodvisnosti. Varno investiranje je bolj tvegano v smislu, da ne bomo nikoli dosegli svojih finančnih ciljev in se bomo po upokojitvi težko prebijali skozi življenje, ker nam bo inflacija počasi »pojedla« naše prihranke. Pri investiranju je pomembno, da prilagodimo način investiranja času, ki ga imamo na voljo, da bi dosegli svoje cilje. Preden začnemo investirati, moramo ugotoviti, kakšno tveganje smo pripravljeni sprejeti. Način varčevanja za nakup avta v treh letih je povsem drugačen od varčevanja za varno starost čez 30 let. V prvem primeru si ne moremo privoščiti prevelikega tveganja. V drugem primeru pa lahko investiramo bolj agresivno, saj imamo čas, da spreminjamo svoje investicijske odločitve glede na gibanje na trgu. Če želimo otrokom zagotoviti primerno šolanje, je to povsem drugačen problem, kakor če investiramo za upokojitev. Najbrž se strinjamo, da ne moremo otrokom reči: »Ne morem ti zdajle plačati šolnine, ker delnice niso likvidne. Počakaj kakšno leto«. Tveganje pri investicijah lahko zmanjšamo tako, da se izobrazimo o finančnih transakcijah in finančnih trgih ter aktivno spremljamo spremembe na trgu. Pomembno pa je tudi, da začnemo investirati dovolj zgodaj, po možnosti že v času študija. 

Čeprav se je Tallal v Ameriki uveljavil predvsem kot strokovnjak za naložbe v nepremičnine, je po mojem mnenju njegov največji prispevek k različnim teorijam o ustvarjanju osebnega bogastva prav ta, da poudarja pomembnost upoštevanja inflacije pri planiranju finančne prihodnosti. Z analizo cen dobrin in storitev za več desetletij nazaj je dokazal, da je skozi čas prav inflacija pomembno vplivala na zmanjševanje kupne moči ljudi - vendar ta ugotovitev ne velja na splošno, ampak relativno, glede na posamezne dobrine.