Finančne nediscipline ni

Ne, ne šalim se! Od kod se je v javno življenje sploh prikradla ta fraza – plačilna nedisciplina? Slovar slovenskega jezika te besedne zveze ne pozna!

 

Seveda so glede na pogodbene obveznosti mnogi nepravočasno plačevali. Vendar to ni in ne more biti nedisciplina. Vzroka, da podjetja ne plačujejo v dogovorjenih pogodbenih rokih, sta dva. Prvi je, da na računih preprosto nimajo denarja. Drugi pa je, da izkoriščajo svoj položaj močnejšega na trgu. Jasno je, da so imperiji Mercatorja, Tuša in še koga zrasli z denarjem dobaviteljev.

 

Slovenija se je ob izbruhu krize znašla v situaciji, ki je bila drugačna kakor v drugih državah. Slovenska podjetja so namreč rast praviloma, razen z zelo redkimi izjemami, financirala iz tekočih dobičkov in predvsem iz posojil. Delež kapitala v vseh virih je bil bistveno nižji. Vsa nova podjetja so bila ustanovljena praktično brez pomembnega kapitalskega vložka. Res je, da so dobiček večinoma puščala v podjetju, vendar so podjetja rasla hitreje, kakor se jim je povečeval dobiček. Za takšno rast so morala dobiti kredite pri bankah in če je šlo, so podaljševala tudi roke za poravnavo svojih obveznosti. S krizo pa banke naenkrat niso imele več virov za obnavljanje kreditov. Če povprečno podjetje ne dobi obnovljenega kredita, nastopi njegova nelikvidnost.

 

Da bodo šli skoraj vsi gradbinci v stečaj, sem vedel pred več kakor letom dni, ko je eden od časopisov objavil, koliko imajo gradbinci kapitala in koliko kreditov ter obveznosti do svojih podizvajalcev.