Fiat in Citroën z roko v roki

Kakšno bo Fiatovo in Citroënovo sodelovanje v prihodnje, je sicer težko napovedovati predvsem zaradi nemirnega poslovanja vseh avtomobilskih znamk, vendar pa ne gre spregledati dejstva, da imata koncerna Fiat in PSA marsikaj skupnega. Tudi že kar nekaj avtomobilov so naredili skupaj.  

Citroën C8 in fiat ulysse sta že druga generacija četverčkov, ki so jih skupaj naredili pri PSA in Fiatu (poleg teh dveh poznamo seveda še peugota in lancio). Druga generacija teh avtomobilov je opazno zrasla predvsem v dolžino, tako da so ti avtomobili zdaj še večji in prostornejši. Od vsake znamke posebej, še bolj pa od cene pa je seveda odvisno, kakšno opremo ima avtomobil.   Na preizkusu smo imeli dva avtomobila, po duši kar precej različna, saj je imel fiat dizelski agregat JTD, C8 pa bencinskega. Vendar pa v njuni zmogljivostih niti ni bilo toliko razlike. Razlika seveda nastane (pa še to manjša, kot sem predvideval) samo na bencinski črpalki. 

 

Fiat ulysse 

Avtomobil je klasičen enoprostorski kombi: poravnan je kot motornega pokrova in velikega vetrobranskega stekla, bočne linije so precej ravne, bočna zadnja vrata pa se odpirajo drsno, kar je zelo praktično in tudi varnejše. V notranjosti avtomobil izdaja, da je narejen v Mediteranu, kje imajo ljudje veliko posluha za oblikovanje. Tudi veliko praktičnosti so vdelali v avtomobil, tu pa seveda mislim predvsem na količino in površino odlagalnih mest. Sedeža spredaj sta udobna, morda sem pogrešal nekoliko intenzivnejši bočni oprijem, saj je to avtomobil, s katerim se da tudi precej hitro in varno voziti. Glede nastavljivosti sedeža in volanskega obroča nimam pripomb, saj se v tem avtomobilu sedi precej bolj limuzinsko kot kombijevsko. Tudi v drugi vrsti so sedeži udobni, tudi širine je kar dovolj, pa čeprav tam sedijo trije odrasli potniki.  

Prtljažni prostor je pri petih sedežih velik. Če pa si omislite še dva sedeža, in to lahko lahko storite za doplačilo, potem je prostora precej manj. Seveda mi ni treba pisati o tem, da je v avtomobilu ogromno prostora takrat, ko odstranite tudi drugo vrsto sedežev. Tako avtomobil praktično postane tovornjak. Edino ena majčkena težava je - sedeži so kar precej težki in nerodni za odstranjevanje in montažo. Sem ter tja to sicer ni tako težavno, če pa bi moral to početi vsak dan, potem ...

Kot smo povedali že v začetku, je bil motor v testnem avtomobilu dizelski in takemu motorju zdaj v Fiatu pravijo JTD. Motor je seveda dovolj zmogljiv, še bolj pa navdušuje njegova prožnost: motor zmore 109 konjskih moči pri klasičnih 4000 vrtljajih in 270 Nm navora pri 1750 vrtljajih. Vse skupaj pa zadostuje za končno hitrost 174 km/h in za pospešek 13,4 sekunde od 0 do 100 km/h. Najbrž temu ni česa dodati, razen seveda porabe: avtomobil za 100 prevoženih kilometrov povprečno (po tovarniških podatkih) porabi 7 litrov, na testu pa se je poraba sukala med 8 in 9 litri, kar se mi zdi povsem sprejemljivo, celo varčno. 

V fiatu ulysse se lahko kar nekaj ljudi pelje precej udobno, najudobneje pa seveda tista dva, ki sedita spredaj. Tudi podvozje je dobro, avto pa ni namenjen dirkanju, to se verjetno ve. Vseeno pa sem bil prijetno presenečen nad njegovim obnašanjem na cesti, predvsem pa nad zavorami in mirnostjo pri ostrih zaviralnih manevrih. Vsekakor temu avtomobilu ne gre zameriti veliko ali, bolje rečeno, skoraj nič. Še cena se mi zdi glede na količino »pločevine«, ki jo dobiš, povsem sprejemljiva. 

Citroën C8 

Skoraj vse, kar smo zapisali za fiat ulysse, velja tudi za C8. Morda naj samo še povem, da so merilniki na armaturni plošči nameščeni na sredinski konzoli (to velja seveda tudi za ulysse), da so osvetljeni nežno zeleno, vendar pa bi sam precej raje videl, da bi bili nameščeni za volanskim obročem. Sem verjetno že nekoliko star, pa se težko navajam na kaj novega.  

C8 je bil opremljen z električnim pomikom zadnjih stranskih drsnih vrat. Zelo prijetna igrača, tako za otroke kot tiste malo manj otroke, vendar je včasih elektrika tudi nekoliko ponagajala in vrata se niso hotela zapreti. Tako je po nekaj neuspešnih poskusih lahko zaprla vrata le močna roka. Vendar to ni bilo potrebno ravno velikokrat. 

V citroënu je bil pri testni različici bencinski 2,2-litrski motor. 16-ventilski motor zmore 158 konjskih moči in je zelo prepričljiv, zlasti v srednjem območju vrtljajev, kjer je tudi navor – 217 Nm pri 3900 vrtljajih – najboljši. Motor se rad vrti in je pri višjih vrtljajih že kar nekoliko športen, kar seveda pride prav pri prehitevanjih, pa tudi na avtocesti, če se vam zelo mudi. Vendar pa se morate zavedati, da je potem tudi poraba precejšnja, tudi tam do 15 litrov za 100 prevoženih kilometrov. Skupno povprečje na testu pa je bilo le nekaj nad 10 litri, kar pa se mi sploh ne zdi veliko za tak avtomobil. Največja hitrost, ki jo avtomobil s tem motorjem razvije, je 196 km/h, z mesta do hitrosti 100 km/h pa ga pripravite po 10,7 sekunde. 

Odločitev za dizelski ali bencinski agregat seveda ni lahka, saj obe vrsti motorja ponujata svoje prednosti, a imata seveda tudi pomanjkljivosti. In prav zato v tovarnah povsod izdelujejo oboje – dizle in bencinarje. Lahko odločitev vam torej želim pri izbiri motorja, za enoprostorca pa ste se verjetno že tako ali tako odločili. 

Fiat doblo in citroën berlingo  

 

Če smo se danes že spravili nad citroëne in fiate, potem se dajmo zares! Če sta C8 in ulysse narejena pod isto taktirko in v isti tovarni, potem sta si doblo in berlingo precej bolj različna. Njun namen pa je seveda povsem enak. V osnovi sta bila oba narejena za prevoz tovora, potem pa sta postala tudi osebna avtomobila. In to seveda zelo praktična, oblikovno pa tako zanimiva, da se nikomur ni treba sramovati samo zato, ker se načeloma pelje v »tovornem« avtomobilu.  

Ti avtomobili so seveda kot nalašč za male podjetnike, saj je avtomobil med službenim časom lahko tovornjaček, popoldne pa prijetno družinsko vozilo za 5 ljudi. Z drsnimi stranskimi vrati pa je tudi dostop do zadnje klopi več kot samo preprost. Udobje v avtomobilu je enako, kot če bi si kupili osebni avtomobil te velikosti. Od opreme imata avtomobila praktično vse, kar si lahko voznik želi. Ergonomija je dobra, saj nimaš prav nobenega občutka, da se pelješ v tovornem avtomobilu, majčkena prednost pa je predvsem v tem, da sediš nekaj centimetrov višje kot pri limuzini.  

Prtljažni prostor (za civilne potrebe) je dovolj velik za vse potrebe, po drugi strani pa je tudi tovorni prostor kar precej velik, seveda pa je to odvisno od tovora, ki ga morate med službenim časom prepeljati. V obeh primerih pa je nakladanje tovora zaradi nizke nakladalne površine dovolj enostavno.  

Če smo pri prejšnjih dveh avtomobilih imeli v fiatu dizelski motor, v citroënu pa bencinskega, je v tem primeru položaj obrnjen: v citroënu imamo motor HDI v doblu pa 1,6-litrskega bencinskega. In spet imamo isto težavo: za kateri motor se odločiti?  

 

Doblov 1,6-litrski motor je zmogel 104 konjske moči, ter 145 Nm navora. To je klasičen fiatovski bencinski motor, ki se rad vrti, tudi hitro se zvrti in vožnja s praznim avtomobilom je bila kar precej »športna«. Nekoliko drugače pa je bilo takrat, ko je bil avtomobil bolj obremenjen. Takrat lahko voznik na dirkanje kar nekoliko pozabi, večkrat pa mora tudi seči po prestavni ročici, da ujame pravi navor. Največja hitrost, ki jo razvije – seveda prazni doblo – je 168 km/h, z mesta do hitrosti 100 km/h pa ga pripravite po ne ravno dirkaških 18,9 sekunde. Poraba na testu je bila malo nad 9 litri za 100 prevoženih kilometrov, ki pa so bili v glavnem narejeni z neobremenjenim avtomobilom. 

Berlingov motor pa je bil dizelski, zdaj že dobro poznan 2-litrski HDI, ki temelji na direktnem vbrizgu in skupnem vodu goriva. Motor sicer ne razvije rekordnih dizelskih konjev, saj jih premore le 90, vendar so ti dovolj prepričljivi, da se s tem avtomobilom, ob seveda precej nizki porabi, lahko pelješ kar precej hitro: 159 km/h, z mesta do 100 km/h pa ga pripraviš celo nekoliko hitreje kot dobla – v 15 sekundah. Povprečna poraba na testu je bila 7,2 litra plinskega olja na 100 kilometrov.  

Najboljše, poleg vsega naštetega, pa je to, da lahko ta avtomobil kupite z davčnimi olajšavami za tovorne avtomobile, a ga povsem normalno uporabljate za osebni avtomobil. To storite preprosto tako, da za sedeže namestite mrežo, povsem zadnja okna pa zamenjate s plastiko. Prihranek je tako kar velik, saj gre tako opremljen avtomobil neposredno v stroške podjetja. O tem pa že velja premisliti.