Evropa brez meja in carin

Zdaj je že splošno znano, da bo Slovenija 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. To pomeni, da bo morala najpozneje do takrat ne le prevzeti, temveč tudi v praksi izvajati vso evropsko zakonodajo. Spremembe bodo zajele tudi carine in davke. Bistvena novost je, da meja z državami Evropske unije ne bo več, kar pomeni, da ne bo carin, saj ne bo več ne uvoza ne izvoza na to področje in z njega. Kaj pa pri poslovanju z državami izven EU?

Naš sogovornik o spremembah, ki nas čakajo, je bil direktor Carinske uprave RS Franc Košir.

Kaj se bo spremenilo 1. maja prihodnje leto?
Prvega maja prihodnje leto se obeta kar nekaj sprememb za državljane, podjetja in carinsko službo. Za državljane je najbrž najpomembnejše to, da s prvim majem prihodnje leto carinikov ne bo več na slovenskih mejah z državami Evropske unije, torej na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, pač pa bodo tam le še policisti. Za kogarkoli, ki bo šel torej kupovat v evropske države, bo to tako, kot da bi se zapeljal kupovat iz Ljubljane v Kranj ali Maribor. To pomeni, da ne bo več niti uvoza niti izvoza. Le meja s Hrvaško ostane popolnoma nespremenjena.

Torej ne bo niti povračila davka na dodano vrednost?
Tako je, povračila tujih davkov na dodano vrednost ne bo več, ker ne bo več uvoza.

Torej se bodo avstrijski, madžarski ali italijanski nakupi za nas podražili?
Podražili se bodo, a le zato, ker do zdaj posamezniki niso na naši meji prijavljali tistega blaga, ki so ga kupili v tujini, saj bi zanj praviloma morali že zdaj plačati domači davek, po tem, ko jim je tuja država zaradi izvoza izdelkov vrnila njihov DDV. To pomeni, da so nakupi z vračilom tujega davka na dodano vrednost možni le še slabo leto. Še enkrat poudarjam, nakupi na Hrvaškem pa ostanejo nespremenjeni, torej se bo za hrvaške nakupe DDV še vračal tudi po prvem maju. Prav tako pa bo tudi Slovenija kupcem iz Hrvaške vračala pri nas plačani DDV, če bodo naše blago izvozili na Hrvaško.

Kaj pa carine za uvoz v iz neevropskih držav ali izvoz iz njih?
Evropska unija ima sklenjenih osemintrideset bilateralnih uvozno-izvoznih sporazumov z drugimi državami sveta z različnimi carinskimi stopnjami. Ti sporazumi in te evropske kvote ter carinske stopnje bodo po 1. maju veljali tudi za Slovenijo. To pomeni, da bodo prenehali veljati bilateralni sporazumi, ki jih ima danes Slovenija sklenjene z državami Balkana in Cefte ter z Izraelom. In to utegne biti za slovensko gospodarstvo celo manj ugodno, kot so današnji slovenski bilateralni sporazumi s temi državami.

Kje bodo torej podjetja izvedela za carinske stopnje, ki bodo veljale po novem za Slovenijo?
Vsi ti podatki bodo objavljeni na spletišču slovenske Carinske uprave, ta hip pa jih tam še ni. Sicer je tovrstna zbirka podatkov, ki vsebuje vse carinske in davčne stopnje ter druge administrativne omejitve in prepovedi, torej vse ukrepe zunanjetrgovinske politike, na tako imenovanem sistemu Taric pri Evropski uniji v Bruslju. Tam jo je mogoče že danes prebrati.

Kaj pa podjetja, kaj bo novo zanje?
Meja pade tudi za podjetja, torej ne bo več niti uvoza niti izvoza med državami Evropske unije. Gre za 75 odstotkov obstoječega slovenskega prometa, ki bo zdaj obravnavan le še kot prodaja ali nakup na domačem trgu. Ko bo torej tovorno vozilo pripeljalo blago do meje, bo voznik pokazal le še osebno izkaznico policistu. Ni nobenih uvoznih prepovedi ali omejitev in nič se ne plača, nihče nič ne pregleduje, ker carinske meje ni več. Za ves preostali svet in neevropske države pa ostanejo sedanje carine in omejitve.

Kaj se bo zgodilo z mejnimi prehodi?
Po novem bo imela Slovenija le še šest glavnih mejnih prehodov, od teh tri v cestnem prometu. To so Gruškovje, Obrežje in Jelšane, ki bodo po novem povsem prenovljeni, opravljali pa bodo tudi blagovno carino. Mejni prehodi bodo tudi železniški prehod Dobova, letališče Brnik in Luka Koper. Meja bo torej potekala le še s Hrvaško. Z Italijo, Avstrijo in Madžarsko meje ne bo več. Torej skupaj bomo imeli le še šest glavnih mejnih prehodov, na katerih bodo delale tudi vse glavne službe, kot so veterinarska, zdravstvena, fitopatološka, carina, policija, menjalnice ter špediterji.

Koliko carinikov boste morali zaradi tega odpustiti?
500 carinskih delavcev bomo premestili po različnih carinskih uradih glede na obseg dela. Veliko jih bo zaposlil tudi generalni carinski urad. Drugi cariniki pa bodo šli predvidoma vsi na južno hrvaško mejo. Čisti presežek pa je 450 carinskih delavcev zgolj s srednjo izobrazbo.

Kaj pa policija, bo tudi »izginila« z naših mej?
Policija bo ostala in to do leta 2006 ali 2007, ko bo pri nas začel veljati Schengenski sporazum, ki bo ukinil tudi to mejo. Že s 1. majem prihodnje leto bo policija nadzirala blago izjemoma, le če bo šlo za utemeljen sum, da gre za mamila, orožje ter nevarne in radioaktivne snovi.

Za koliko bo zaradi novega režima osiromašem slovenski proračun?
Od vseh dajatev, ki jih je lani pobrala carina, in ki so lani znašale čez 500 milijard letno, je bilo le še za pet odstotkov carin. Kljub temu pa se bo v prihodnje še zmanjšal prihodek v domači proračun, saj bo šlo od vseh pobranih dajatev 75 odstotkov v bruseljski proračun in le še 25 odstotkov jih bo ostalo doma. DDV-ja pa bomo pobrali le še za petino današnjega. Podrobnejše ocene bodo vsekakor znane pozneje, to so le groba predvidevanja.

Kaj še lahko svetujete podjetnikom?
Podjetnikom svetujemo, da spremljajo omenjeno problematiko, ker je nekaj zadev še nejasnih, kot so uvoz zaradi izvoza in začasen uvoz. S 1. majem bo namreč nastala obveza, da se vse blago v prej omenjenih »začasnih« primerih vrne matični državi ali pa plača dajatve. Sam bi jim svetoval, da vse tovrstno »začasno« blago že prej sami vrnejo.

Novosti tudi pri pobiranju DDV-ja

Evropa brez meja bo prinesla tudi nekaj davčnih novosti. Na Ministrstvu za finance nam je nekaj tovrstnih odgovorov pripravila svetovalka vlade Mateja Vraničar.

Kako bodo po vstopu Slovenije v EU posamezniki in podjetja, davčni zavezanci, obračunavali in plačevali DDV, še zlasti v primeru različnih davčnih stopenj, ki veljajo v državah EU?
Tudi po vstopu Slovenije v EU ostaja pri obdavčevanju prometa blaga temeljno načelo destinacije, kar pomeni, da je promet blaga obdavčen tam, kjer je blago porabljeno oziroma uporabljeno. Izjeme (obdavčitev po načelu porekla – torej tam, kjer je blago kupljeno) veljajo le za manjše nakupe, ki jih opravijo končni potrošniki.

Slovenski davčni zavezanec, ki bo od davčnega zavezanca, identificiranega glede DDV, iz katerekoli druge države članice za namene opravljanja svoje dejavnosti pridobil blago, bo moral od pridobljenega blaga obračunati slovenski DDV po metodi samoobračuna, medtem ko bo dobavitelj v drugi državi članici uveljavljal oprostitev plačila njihovega DDV-ja, kot je to doslej veljalo pri izvozu blaga. Ob izpolnjevanju splošnih zakonskih pogojev bo slovenski davčni zavezanec tako obračunani DDV hkrati odbil od svoje davčne obveznosti.

Nasprotno velja, če slovenski davčni zavezanec blago dobavlja davčnemu zavezancu v drugo državo članico. Takšna dobava bo v Sloveniji oproščena plačila DDV-ja, davčni zavezanec bo uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV-ja od stroškov, ki jih je imel v zvezi s to dobavo (enako kot doslej pri izvozu), DDV od pridobljenega blaga pa bo po stopnjah, kot veljajo v namembni državi članici, moral obračunati pridobitelj blaga. V splošnem bo torej veljalo, da bodo v Sloveniji z DDV-jem obdavčene pridobitve blaga iz Unije, dobave blaga v Unijo pa bodo v Sloveniji oproščene plačila DDV-ja.

Z vstopom v EU pa se spreminja ureditev za osebe, ki so končni potrošniki (na primer fizične osebe). Tem bo pri nakupih v državah članicah DDV obračunan v državi nakupa, po stopnji, ki velja v tej državi (obdavčitev po načelu porekla). Ob iznosu kupljenega blaga iz države članice nakupa kupec ne bo imel pravice do vračila plačanega DDV-ja, hkrati pa ob vnosu blaga v Slovenijo ne bo treba obračunati slovenskega DDV-ja. Izjema od te ureditve bo obdavčevanje novih prevoznih sredstev, kjer ostaja v veljavi obdavčitev po načelu destinacije. Nova prevozna sredstva bodo, ne glede na status kupca, z DDV-jem obdavčene v državi članici, v kateri se bodo uporabljala (oziroma kjer se bodo registrirala). V državi nakupa prodajalec ne bo obračunal DDV-ja (oproščena nabava).

Ta pravila so opredeljena v smernici št. 91/680/EEC (in njenimi poznejšimi spremembami), ki dopolnjuje Šesto smernico o DDV s pravili obdavčevanja prometa blaga in storitev med državami članicami EU po odpravi fiskalnih meja med njimi. Slovenija se je s pristopno pogodbo zavezala, da bo to smernico do članstva v EU uveljavila v svoji nacionalni zakonodaji, in sicer v zakonu o davku na dodano vrednost. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost, s katerim bo Slovenija uresničila to zavezo je v pripravi. Ministrstvo pričakuje, da se bo zakonodajni postopek v zvezi s tem predlogom zakona lahko začel še pred poletjem.

Kako bo z obdavčitvijo DDV-ja v prostocarinskih conah?
Ker je slovenski sistem DDV že usklajen z evropskim v delu, ki se nanaša na obračunavanje DDV-ja od uvoženega blaga, bistvenih novosti na področju obračunavanja DDV-ja v prostih carinskih conah ne pričakujemo.

DDV in intrakomunitarni promet

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se pri nas obeta tudi precej davčnih sprememb, tako pri neposrednih davkih, kot je davek od dohodka pravnih oseb, kot tudi pri posrednih davkih, kot je davek na dodano vrednost. Natančne spremembe zakonov in pravilnikov so sicer še v pripravi in so zato še v obrisih, davčni svetovalci pa kljub temu že opozarjajo na nekaj novosti. Tako se obetajo novosti pri obdavčitvi izplačil dobičkov med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami, prav tako pa tudi pri obdavčitvi pri delitvah, združitvah in pri preoblikovanju družb.

Pri davku na dodano vrednost bo po 1. maju 2004, kot opozarjajo davčni svetovalci, pri nas uveljavljen nov pojem, to je znotrajskupnostni ali intrakomunitarni promet blaga in storitev. Za tovrstne dobave in nabave bo treba voditi posebne evidence in poročila z vso dokumentacijo. Kdor teh predpisov ne bo spoštoval, se mu lahko zgodi, da bo moral plačati dodatni DDV brez pravice njegovega odbitka. Nadzor nad sistemom bo evropski, torej ne le v sklopu slovenskega davčnega urada, ampak bodo podatki pod nadzorom tudi v sklopu sistema za izmenjavo podatkov VIES (VAT information exchange system) prek tujih davčnih uprav.

Obdavčitev bodisi v državi dobave bodisi v državi porabe

Eno temeljnih načel davčne politike EU na področju posrednih davkov, kot je davek na dodano vrednost, je spoštovanje pravila fiskalne nevtralnosti. Ta pomeni zagotovitev enake obdavčitve za blago, domače proizvodnje in drugo blago, ne glede na to, ali je »uvoženo« iz tujine ali iz drugih držav članic EU. Da bi zagotovili prost pretok blaga v vsej EU, je blago praviloma obdavčeno v državi dobave, iz katere izvira (pri poslovanju s končnimi porabniki) oziroma v državi končne porabe (pri poslovanju med davčnimi zavezanci). Velja tudi nekaj izjem. Pri tako imenovanih »pošiljčnih« poslih, ko davčni zavezanec v eni državi članici prodaja končnemu porabniku (oziroma vsem, ki imajo enak davčni status), po pošti oziroma drugače v drugi državi članici in prekorači mejno vrednost letnih dobav blaga, ki je določena v tej državi članici. V tem primeru se tak promet obdavčuje v tej drugi državi. Načelo namembne države se v poslovanju med davčnimi zavezanci uporablja le ob predložitvi številke DDV, ki jo registriranemu davčnemu zavezancu dodeli davčni organ.

(vira: Urad vlade za informiranje in časnik Finance) 5 5