EVRO in podjetniki

Prihodnji mesec bo Podjetnik dočakal svojo 15. obletnico. Zato smo se odločili, da bomo v daljši seriji Izzivov naredili nekakšno sintezo spoznanj o podjetništvu, ki so se nabrale v teh 15 letih. V teh tekstih bomo poskusili dati svež pogled na podjetništvo in na vsa znanja, ki jih mora imeti podjetnik, da lahko uspešno vodi podjetje.  

To serijo tekstov začenjamo v tej številki. Za prvo temo smo si zastavili navidezno naivno vprašanje »Kdo je podjetnik?« Na to vprašanje ponujamo nov odgovor, ki ga ne boste prebrali v nobeni strokovni predstavitvi ali učbeniku podjetništva in ki temelji na aplikaciji antropoloških spoznanj.

Gledano skozi vzporednico z različnimi miti, podjetništvo temelji na pogumu soočiti se z izzivom samostojnega preživetja. Kot kažejo različne raziskave, se delež ljudi, ki je pripravljen sprejeti ta izziv, giblje okoli petih odstotkov. Toda ta delež prebivalstva s svojimi idejami in sprejemanjem tveganja za izvedbo teh idej ustvarja pogoje za materialno preživetje vsem drugim. Govorim seveda o moderni industrijski ali postindustrijski družbi, ki temelji na delovanju trga. (Razmerja in zakonitosti v pretežno agrarni družbi so čisto drugačna.)

Ali se spominjate zgodb o razvoju Japonske po drugi svetovni vojni? Ko je ostala brez vseh surovin (predvsem nafte) in ko je odkrila, da so njen največji vir ljudje in da mora na tem področju narediti nekaj odločilnega. Takrat je kot prva država na svetu začela uvajati sistem kakovosti, ki je industrijske delavce pritegnil v delovne procese na ustvarjalen način. Japonci so torej takrat odkrili, da je človek »končni vir«. Podjetniki kot »končni vir« pa so še toliko bolj dragoceni. Ker so pač junaki, kot lahko preberemo v Izzivu.  

Zato vse prepiranje o tem, ali je podjetnikom v neki družbi dobro postlano ali ne, postaja za vse države vedno bolj zanimivo. Država namreč ne more »ustvariti« tistih odstotkov ljudi iz nič, lahko pa doseže, da se tisti, ki so na meji, za podjetništvo sploh ne odločijo, ali da so tisti, ki bi bili podjetniki v vsakem primeru, manj uspešni. In narobe, lahko doseže, da se toliko večji odstotek ljudi odloči za podjetniško pot in da so vsi skupaj bolj uspešni. Podjetništvo je torej »redka, dragocena dobrina«, s katero je treba ravnati z občutkom.  

In kaj lahko ustvari ta »dobrina? V resnici veliko več kot »tržno ponudbo«. Tako kot se Švicarji identificirajo s svojimi noži, ki jih je začel izdelovati neki švicarski podjetnik, se Slovenci počasi vedno bolj identificiramo z različnimi fantazijo vzbujajočimi izdelki slovenskih podjetnikov, med katerimi jih večina sodi v druščino naših podjetnikov leta. Podjetniki torej ustvarjajo tudi nacionalno identiteto.  

A kaj je podjetniški največji dosežek v teh dobrih 15 letih? Odgovoril bi – vstop Slovenije v območje evra. Kapa dol pesnikom in pisateljem, ki so odprli psihološki teren za osamosvojitev Slovenije. Kapa dol politikom, ki so osamosvojitev izpeljali in potem popeljali Slovenijo v Evropsko unijo. In kapa dol monetarnim strokovnjakom, ki so vodili tolar. A brez podjetnikov, ki so v tem obdobju naredili Slovenijo zelo podjetniško, ne bi bili danes v območju evra.  

In kaj naj rečemo na večno pritožbo podjetnikov, da jih »drugi« ne razumejo in so jim »fovš«. To je pravzaprav dobro, saj pomeni, da podjetništvo ljudi vznemirja in jim da misliti. Poznavalci pa pravijo, da se je v zadnjem času začelo dogajati nekaj zanimivega. Mladi ljudje se vedno bolj zanimajo za podjetništvo. In to je to. To pomeni, da se bomo Slovenci prepoznali v novih in novih izdelkih in da bo slovenska udeležba v evru ali evropskem gospodarstvu vedno bolj trdna. Dovolj za družbeno vlogo podjetništva, dovolj za razumevanje, kako pomembno je podjetništvo.