EU z ukrepi pomaga malim podjetjem

V trenutni gospodarski krizi vsi govorijo o izgubi delovnih mest v velikih industrijah in podjetjih. Vlade se trudijo ukrepati in iščejo načine, kako jim pomagati. Obstaja pa tudi druga plat medalje: Komu je mar za milijone malih podjetij, ki se borijo za preživetje? Meni. Ker vem, da brez podjetnikov ni podjetij in brez podjetij ni delovnih mest. Zato sem prepričan, da si moramo v času krize še bolj prizadevati, da malim in srednje velikim podjetjem zagotovimo najboljše možne razmere za delovanje. Vzemimo nekaj primerov.

 

 

Če dostavljeno blago in opravljene storitve niso plačani, je to za posel vedno slabo. Zdaj, ko gospodarska kriza krči alternativne vire financiranja in zmanjšuje povpraševanje, pa postane dramatično. Pot do stečaja je lahko nevarno kratka. Medtem ko si vlade na vseh ravneh na najrazličnejše načine prizadevajo najti primerne ukrepe za kljubovanje krizi, pa ne bi smele pozabiti na najosnovnejše – preprečiti pozno plačilo velikega števila svojih računov za nakup blaga in storitev.

Evropska komisija se je zato odločila, da je prišel čas za nadgradnjo pravil Evropske unije o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, in predlagala, da bi morali javni organi svoje račune praviloma plačati v največ tridesetih dneh. Kot spodbudo za pravočasno plačevanje računov predlaga uvedbo 5-odstotnega pavšalnega nadomestila, ki se prišteje zamudnim obrestim. Hkrati pa se komisija obvezuje, da bo pospešila tudi svoja plačila za nakup blaga in storitev.

 

 

Predlog o zamudah pri plačilih je le zadnji iz niza pobud za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki jih je zdajšnja Evropska komisija sprejela od začetka mandata leta 2004. Za najpomembnejšo pobudo v tem okviru velja junija 2008 predlagani Akt za mala podjetja, s katerim so se strinjale vse države članice in evropski parlament. Akt za mala podjetja prinaša celovit političen okvir za izboljšanje splošnega pristopa do podjetništva in spodbujanje rasti MSP, saj jim pomaga reševati težave, ki zavirajo njihov razvoj. Akt se uporablja za vsa podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih, in takih je v EU 23 milijonov.

 

Ključni element tega novega okvira je uporaba načela »najprej pomisli na male«. Vsi javni organi v EU naj bi odslej zagotovili, da se pri oblikovanju politik vedno upoštevajo interesi MSP. V spodbudo državam članicam, da storijo več za takšna podjetja, je Evropska komisija revidirala pravila o državnih pomočeh, saj so javno financiranje usposabljanj, raziskav in razvoja ter varstva okolja in druge vrste pomoči za MSP pomembni. Predlagali smo tudi nov statut evropske zasebne družbe. Malim in srednje velikim podjetjem bo omogočil ustanovitev in delovanje v skladu z enotnimi določbami prava družb po celotni Evropski uniji. In ne nazadnje, veseli me, da so se države članice strinjale z uvedbo možnosti, s katero se za lokalno opravljene storitve, vključno z delovno intenzivnimi, kot so frizerstvo, gostinstvo in popravila, lahko uporabijo nižje stopnje davka na dodano vrednost.

 

Za spodbudo in navdih podjetnikom, ki nameravajo ustanoviti novo podjetje, smo uvedli program Erasmus za mlade podjetnike. Gre za evropski program izmenjav, s pomočjo katerega bodo lahko podjetniki z delom pri izkušenem podjetniku v drugi državi članici pridobili potrebne veščine za vodenje MSP.

 

 

Da bi MSP razbremenili, pospešeno zmanjšujemo administrativna bremena. Naš cilj je, da administrativna bremena, ki jih podjetjem nalaga zakonodaja EU, do leta 2012 zmanjšamo za 25 odstotkov. Januarja letos je tako Evropska komisija sprejela predlog za revizijo direktive o davku na dodano vrednost, da bi odpravila ovire za elektronsko izdajanje računov. Možno srednjeročno znižanje bremen bi lahko znašalo do 18 milijard evrov letno. Na področju prava družb je komisija predlagala, da bi smele države članice mikropodjetja – z največ 10 zaposlenimi – izključiti iz uporabe računovodskih direktiv EU. S tem bi lahko prihranili dodatnih 7 milijard evrov. Poleg tega je štiriindvajset držav članic sprejelo načrte za boljšo pripravo zakonodaje.

 

Ker je za mala in srednje velika podjetja v Evropi dostop do financiranja – še zlasti v času krize – nujen, jim je Evropska investicijska banka namenila 30 milijard evrov v obliki novih posojil komercialnih bank. Shemo, ki je bila odobrena ob koncu lanskega leta, aktivno podpira tudi Evropska komisija.

 

Zdaj je pravi čas, da potrebe malih in srednje velikih podjetij enkrat za vselej trdno zasidramo v politiko EU. Za izhod iz trenutne krize moramo olajšati prizadevanja tistih, ki želijo ustvariti nova delovna mesta in so gonilna sila inovacij na naši poti v nizkoogljično gospodarstvo.