EU bo vse postavila na glavo

V bližini Gornje Radgone, ob cesti proti Murski Soboti boste opazili vrtnarijo Kurbus, ki je zaradi velikih steklenih rastlinjakov, presenetljivo velikega parkirnega prostorom in izredno, že skoraj »avstrijsko« urejene in čiste okolico, težko spregledate. 4400 m² rastlinjakov in 4000 m² zunanjih površin vrtnarije s samopostrežnim načinom prodaje, cvetličarna in trgovina z vrtnarsko opremo, so rezultat šestindvajsetih let vrtnarskih in podjetniških izkušenj Miroslava Kurbusa.    

Dan mrtvih, posel leta? 

Dnevi pred 1. novembrom, dnevom mrtvih, so vrhunec sezone za gojitelje cvetja in cvetličarje. »Vsi to mislijo, saj nas takrat najbolj potrebujejo in vidijo samo to, koliko takrat prodamo. Nihče pa ne ve, da krizanteme vzgajamo od prvega julija dalje«, pravi Miroslav Kurbus. »Prodajamo pa jih dva, tri dni. En teden pred 1. novembrom vsi po domače povedano norimo.«

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

V Kurbusovih rastlinjakih je letos cvetelo 12.000 krizantem, ki so za dober teden dni pokopališča spremenile v pisane parke. Gojenje krizantem in drugega cvetja zahteva čas, trud, denar in veliko znanja, saj za oko lepo in zdravo cvetje uspeva le v dobrih razmerah rastlinjakov, ki še zdaleč niso majhna naložba. Nad rastlinami je treba bdeti noč in dan in jim dajati najboljšo oskrbo. »Krizantema je na trgu razvrednotena,« potoži Miroslav Kurbus. »K temu sta največ prispevala hiperprodukcija v Zahodni Evropi in gojenje na črno na domačih tleh. Ko je bila v Sloveniji dobra plača 250 mark, so se krizanteme prodajale tudi po 7 mark. Zdaj, ko 500 evrov še zdaleč ni dobra plača, pa za krizantemo iztržimo v povprečju en evro. Cene v vrtnarstvu so padle na najnižjo raven v zadnjih šestih letih.«  

»Za boljši denar se je prodalo vse, danes pa je trg zasičen. Cena mačehe se že pet let ni dvignila. Stroški pa rasejo. Primorska je mačehe je pred petimi leti prodajala za 50 odstotkov dražje kot danes,« se spominja Miroslav Kurbus.   

Majhni in veliki tekmeci 

 

Konkurenca na področju cvetličarstva in vrtnarstva je ogromna. Veliko je vrtnarij, ki jih vodijo mladi in ambiciozni posamezniki. »Trenutno lahko hitro postaviš enostaven osnoven plastenik ali rastlinjak. Če se boš usmeril na proizvodnjo za velike vrtne centre, kot sta Obi in Baumax, se ti bo naložba hitro povrnila. Ko pa se bo odprla meja, in ker je zunaj hiperprodukcija te robe, tudi tisti, ki zdaj gojijo z majhnimi stroški, malo na črno, malo kot kmetje, ne bodo mogli več delati za tako nizko ceno, kot delajo zunaj,« je prepričan Miroslav Kurbus. 

Da se prepričamo o tem, da je na Zahodu vrtnarstvo že zdavnaj postalo industrija, se nam ni treba odpeljati daleč. V okolici Gradca je za naše razmere, kjer največje vrtnarije dosegajo površino med pet in 10 tisoč kvadratnih metrov, velikanska in z vso avtomatiko opremljena vrtnarija, ki obsega 400.000 m² in že zalaga tudi naše vrtne centre. In prav veliki vrtni centri so z dumpinškimi cenami huda konkurenca manjšim vrtnarijam. »Če bi pri nas vzgajali sobno rastlino lončnico, bi bila najmanj dvakrat tako draga, zato določene lončnice raje uvozimo. Pri uvozu rastlin pa je tako: paziti moraš, kaj kupuješ in kje, če hočeš, da je kakovost res dobra. Mi uvažamo grmovnice in trajnice, pa ne iz Nizozemske, temveč iz Madžarske, saj so rastline odpornejše, bolj navajene na naše podnebje. Raje kupimo dražje kot poceni, samo da je kakovost. Stranka pa je tista, ki se mora odločiti med ceno in kakovostjo.«  

Bodo vrtnarji naslednje leto, ko se bo odprla meja Evropske unije, z domačo delovno silo in davki zdržali pritiske evropskega trga? Miroslav Kurbus, ki je član Odbora za vrtnarstvo in cvetličarstvo pri Obrtni zbornici, pravi, da ne bo lahko, in prav zato se odbor že nekaj časa zavzema za znižanje DDV-ja, ki je v vseh evropskih državah, razen v treh, kjer je DDV enoten, nižji kot v Sloveniji. »Avstrijci imajo 10-odstotni DDV in razumljivo je, da bodo ljudje ob meji naslednje leto raje kupovali pri njih.«  

Druga stvar, ki jo želijo urediti, je status vrtnarjev v primerjavi s kmeti, saj so prav kmetje, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom kot dodatno dejavnost prehuda konkurenca, saj zaradi načina obdavčevanja ponujajo svoje rastline bo znatno nižjih cenah. »Kmečki lobi je zelo močan in ima veliko podporo v ministrstvu, ki podpira kmete, da si iščejo dodatni vir zaslužka. Saj ne, da jim tega ne bi privoščili, vendar se to ne bi smelo dogajati na škodo vrtnarjev.« 

Če želite zvedeti več o vrtnariji Kurbus ali potrebujete nasvet izkušenega vrtnarja, obiščite njihovo spletno www.kurbus.com.