eTen za vseevropske e-storitve

Cilj programa eTen je vsem prebivalcem Evropske unije  omogočiti sodelovanje v globalni informacijski družbi. Z njim Evropa razvija vseevropske »e-storitve«, točneje javne storitve oziroma storitve splošnega pomena, ki so namenjene čim širšemu krogu prebivalcev. 

Program podpira le projekte, s katerimi se vzpostavljajo e-storitve, zanimive za širši evropski prostor. Rešitve, ki so zgolj lokalnega značaja, v tem programu ne pridejo v poštev, pravi Dimitrij Skaza, nacionalni koordinator programa eTen v Sloveniji. Drugi zelo pomemben vidik, na katerega moramo biti pozorni, je, da mora storitev preživeti na trgu tudi ob prenehanju evropskega sofinanciranja.  

Komu je eTen namenjen 

Program je namenjen vsem organizacijam, od javnih ustanov, občin, inštitutov do malih in srednjih podjetij. Pri prijavi morata sodelovati vsaj dva partnerja iz dveh držav članic EU-ja. Dobro je, da se partnerji, ki sodelujejo, poznajo že od prej in poslovno sodelujejo. Na začetku koristi, če podjetje, ki želi sodelovati v programu, sodeluje kot član večjega konzorcija, da dobi občutek za program.  

Evropska komisija mnogokrat spodbuja, da je v konzorciju, ki je osnova za obstoj projekta, celotna veriga − od ponudnika storitve do tistega, ki je to storitev razvil, do porabnika storitve in morda tudi javne ustanove, ki bo to storitev potem sofinancirala oziroma omogočila, da bo storitev preživela. Evropska komisija zelo poudarjajo pomen javne ustanove v konzorciju. To je pomembno zlasti pri storitvah, ki niso tako tržno zanimive.    

Kako se prijavite 

Če je podjetje le član konzorcija, ne pa koordinator, gre prijava neposredno v Bruselj. Od letos je mogoče prijave oddati tudi elektronsko. Če pa je podjetje koordinator projekta, pošlje prijavo najprej v ministrstvo za visoko šolstvo, šport, znanost in tehnologijo, kjer nacionalna kontaktna oseba, to je Dimitrij Skaza, preveri, ali prijava ustreza osnovnim zahtevam programa.  

Projekte v Bruslju ocenjujejo neodvisnih ocenjevalci iz držav članic. Tu lahko sodelujemo tudi Slovenci. Kot pravi, Skaza, zelo koristi, če se seznaniš s programom skozi oči ocenjevalca, saj tako spoznaš projekte, ki se prijavljajo, in tako dobiš občutek, kaj prijavljati in na kaj biti pozoren pri svojih prijavah.  

Uspešnost prijav je 10-odstotna. Pri prijavah pa se splača vztrajnost, pravi Skaza, saj je bilo mnogo projektov, ki so se z ustreznimi popravki prijavili v drugo, potem sprejetih.  

Evropska komisija objavi enega do dva razpisa letno, ki sta  odprta po tri mesece. Letošnji razpis se je zaključil začetek maja. Kot opozarja Skaza, se morajo začeti prijave na razpis že leto prej, če želijo biti res uspešne. Razmišljati o prijavi, ko je razpis že zunaj, je prepozno in tudi neprimerno, saj se takrat odvijajo že končni pogovori o razdelitvi sredstev, nadaljuje Skaza.   

Prijavitelji lahko prijavijo projekte z različnih tematskih področij, in sicer:
-       e-zdravje,
-       e-učenje,
-       e-vključenost,
-       varnost in zaupanje,
-       podpora malim in srednjim podjetjem,
-       e-uprava. 

Projekti, ki jih eTen podpira 

Program ni namenjen sofinanciranju raziskav in razvoja. Namenjen je izključno sofinanciranju že razvitih storitev. Zaželeno je tudi, da je ta storitev že v praktični uporabi in da se lahko prenese v drugo državo ali na širši krog uporabnikov.  

Program eTen pa sicer sofinancira dve vrsti projektov:
- projekti začetne vzpostavitve storitve (Evropska unija sofinancira največ 10 % vseh ocenjenih stroškov naložbe; v letu 2006 bo sofinanciranje 30 %),
- projekti za tržno preverjanje (Evropska unija sofinancira največ 50 % vseh ocenjenih stroškov naložbe). 

Kandidati v glavnem prijavljajo projekte za tržno preverjanje, ker se tu dobi več denarja, medtem ko so projekti vzpostavitev storitev v glavnem zamrli. 

Sredstva na voljo 

Sredstva, namenjena programu, so vsako leto od 40 do 45 milijonov evrov. Vrednosti posameznih projektov pa so od 200.000 do nekaj milijonov evrov. Pri izpolnjevanju prijave je treba paziti tudi, da se projekta ne preceni, kajti v tem primeru dobi projekt slabše točke ali pa je celo zavrnjen, opozarja Skaza. Komisija ocenjuje to kot izraz neresnega odnosa do projekta.  

Storitve za mala in srednja podjetja 

Evropska komisija zelo spodbuja prijavo projektov, ki bi omogočali povezavo med malimi podjetji in državno upravo. Tako je tudi letošnji razpis izrecno spodbujal k sodelovanju mala in srednja podjetja za razvoj storitev, ki so namenjena prav njim samim. Torej e-storitve, ki bi povečale njihovo konkurenčnost na trgu, ki bi podjetnikom lajšale vključevanje v okolje, v katerem delajo, in bi poenostavile določene administrativne postopke na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, ter storitve, ki lajšajo povezovanje malih in srednjih podjetij na mednarodni ravni.  

Slovenija v programu eTen 

Slovenija je polnopravno vstopila v program z vstopom v Evropsko unijo maja 2004. Posamezna podjetja so sodelovala že prej, a le kot opazovalci. Tako je na primer sodeloval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v projektu e-kartica. 

Leta 2004 se je iz Slovenije prijavilo v program 33 organizacij od javnih ustanov, občin, inštitutov ter malih in srednjih podjetij (10 do 15 je bilo podjetij). Dve podjetji sta se celo javili kot koordinatorja projekta, a nista bili uspešni.  

2004 je bilo iz vsega EU-ja čez 200 projektov. Prvi izbor je prestopilo 8 naših podjetij. To pomeni, da so dobila po vseh kriterijih pozitivno oceno. V zadnji krog so prišla vsaj tri podjetja.