Emisija snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

Povzročitelje onesnaževanja okolja seznanjamo z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.  

Uredba, podobno kot že uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja iz leta 1993, ureja mejne vrednosti emisije snovi v vode in v javno kanalizacijo, mejne vrednosti emisije toplote v vode, vrednotenje emisije snovi in toplote in prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda.  

Mejne vrednosti parametrov (po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi, ...) za posamezne snovi, ki jih vsebujejo industrijske odpadne vode, so določene v prilogi 2, ki je sestavni del uredbe. 

Mejne vrednosti parametrov za odvajanje komunalne oziroma padavinske odpadne vode določajo posebni predpisi, skladno s področjem urejanja. 

Meritve emisij se izvajajo na urejenih in stalnih merilnih mestih, ki jih mora vzdrževati upravljavec naprave (nepremična ali premična tehnološka enota, v kateri poteka tehnološki proces in na istem kraju z njim drugi neposredno povezani procesi, ki povzročajo pri odvajanju industrijske odpadne vode onesnaževanje voda). 

 

Ministrstvo za okolje izdaja okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje čistilnih naprav in sicer pod naslednjimi pogoji:
- naprava ima vse zahtevane značilnosti, ki jih predpisujejo predpisi s tega področja;
- upravljavec naprave izvaja ukrepe za zmanjševanje emisije snovi in toplote in ravnanja z odpadnimi vodami skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz posameznih vrst naprav;
- upravljavec naprave zagotavlja izvajanje obratovalnega monotoringa v skladu s programom, ki je natančno določen v okoljevarstvenem programu. 

Okoljevarstveno dovoljenje mora imeti vsak upravljavec naprave za:
- odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode;
- komunalno čistilno napravo ali skupno čistilno napravo, ki odvaja komunalno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode;
- zadrževalnik padavinske odpadne vode, čistilno napravo padavinske odpadne vode ali lovilec olj. 

Upravljavec naprave mora k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja priložiti še dokumentacijo, iz katere so razvidni podatki in izračuni ter mnenja upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave, ki so potrebni za določitev mejne vrednosti parametrov, ki se jih določi na način, ki je predpisan v uredbi za zagotavljanje zmanjševanja onesnaževanja okolja zaradi emisij industrijske odpadne vode, uredba predpisuje investitorju oziroma upravljavcu naprave, pri kateri emisija snovi ali toplote presega mejne vrednosti, da pri načrtovanju, gradnji oziroma rekonstrukciji le te zagotovi vgradnjo in obratovanje industrijske čistilne naprave, ki je že preizkušena v praksi ter zagotavlja na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da prepisane mejne vrednosti za parametre emisijski delež oddane toplote in letne količine nevarnih snovi niso presežene. 

Odvajanje odpadne vode neposredno v podzemne oziroma celinske vode ali vode, ki so namenjene pripravi pitne vode je prepovedano! 

Izjemoma se lahko komunalne in industrijske vode odvajajo posredno v podzemne vode, kjer ni vodotokov in če:
- območje ni vodovarstveno;
- parametri odpadne vode ne presegajo za napravo predpisanih mejnih vrednosti za odvajanje neposredno v vode in
- odvajanje ne vpliva na kakovost tal in podzemne vode. 

Investitor oziroma upravljavec naprave je dolžan zagotoviti prve meritve parametrov in količine odpadnih voda tako pri novi kot tudi pri rekonstruirani napravi in sicer na način in po predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.  

Izjeme pri tem so:
- male komunalne čistilne naprave, ki imajo kot industrijski izdelek certifikat o skladnosti izdelka s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode v vode iz malih čistilnih naprav;

- lovilci olj in

- zadrževalniki in čistilne naprave padavinske odpadne vode. 

Upravljavec naprave je v okviru obratovalnega monotoringa dolžan zagotavljati občasne in trajne meritve parametrov ter količin odpadnih voda. 

Upravljavec komunalne čistilne naprave (razen male komunalne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE; skupne čistilne naprave; industrijske čistilne naprave; čistilne naprave padavinske odpadne vode, ki odteka s cestišča javne ceste in lovilca olj za obdelavo padavinske odpadne vode iz površin, za katere ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja) mora imeti poslovnik za obratovanje čistilne naprave, ki obsega:
- podatke o upravljavcu naprave;
- podatke o izvoru odpadnih vod, ki se na napravi čistijo;

- podatke o tem, kam se odvajajo odpadne vode iz naprave;
- podatke o delovanju naprave;

- podatke o ravnanju z blatom, ki nastaja pri čiščenju odpadne vode;
- navodila za obratovanje in vzdrževanje naprave;

- navodila za nadzor nad delovanjem naprave ter merjenje in vrednotenje pravilnega delovanja tehnologije čiščenja;

- navodila za ukrepe, s katerimi se ob nepravilnem delovanju vzpostavijo pravilni tehnološki pogoji čiščenja;
- navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika;
- podatke o delovnih mestih, potrebnih za obratovanje naprave in vodenje obratovalnega dnevnika;

- ime in naslov osebe, ki je odgovorna za obratovanje in vzdrževanje naprave. 

Upravljavec čistilne naprave, zadrževalnika padavinskih odpadnih voda in lovilca olj mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika in sicer v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi oziroma, če je tako določeno v okoljevarstvenem dovoljenju, je lahko obratovalni dnevnik tudi v obliki računalniško vodene evidence. 

Nadzor nad izvajanjem uredbe opravlja inšpekcija za varstvo okolja. 

Upravljavci obstoječih naprav, iz katerih se odvaja industrijska voda, ter upravljavci obstoječih malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih čistilnih naprav in skupnih čistilnih naprav, morajo vložiti zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja najkasneje do 10. oktobra 2006, samo dovoljenje pa morajo pridobiti najkasneje do 10. oktobra 2007. 

Z globo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki stori prekršek - ravna v nasprotju z določbami te uredbe in Zakona o varstvu okolja. 

Z globo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za storjeni prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave. 

Z globo od 50.000 SIT do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če ravna v nasprotju z določbami Uredbe. 

 

VELJAVNOST:
Od 28.5.2005. 

PRAVNI VIR:
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL RS 47/2005)
Zakon o varstvu okolja (UL RS 41/2004)