Elektronsko upravljanje transakcijskega računa v banki

Izraz »elektronsko bančništvo« je zelo širok. Obsega ves spekter sodelovanja med posamezniki ali podjetji na eni strani z bankami in drugimi finančnimi ustanovami na drugi. Najbrž je najbolj spektakularna oblika elektronskega bančništva na internetu prodaja in nakup delnic - tako so se uveljavila velika imena elektronskega bančništva v svetu, na primer eSchwab in podobni.

K nam je elektronsko bančništvo prišlo bolj umirjeno. Najprej kot možnost upravljanja z osebnim tekočim računom za občane in samostojne podjetnike. V okviru prehoda plačilnega prometa iz nekdanje SDK in nato Agencije za plačilni promet v banke pa so banke pripravile tudi elektronsko obliko upravljanja z računi, ki jih imajo podjetja v bankah - in ki jim za razliko od starega izraza, ko so to bili »žiro« računi, zdaj rečejo »transakcijski računi«. In prav elektronsko upravljanje s transakcijskimi računi je predmet našega prispevka.

»Peš« ali elektronsko?

Da ne bo pomote, prehod na transakcijski račun ni sinonim za elektronsko bančništvo. Tudi transakcijski račun pri bankah lahko namreč še naprej vodite »peš«; še naprej lahko torej pridete s polno torbo virmanov na okence v banki in delavki na drugi strani izročite obrazce, kot ste jih vajeni že dolga leta.

Po drugi strani pa tudi Agencija za plačilni promet ni spala, tudi ona je vpeljala možnost upravljanja z žiro računom prek interneta - torej se tudi Agencija gre elektronsko bančništvo. Toda tako kot vsaka državna ustanova je nekoliko zaspala in komunikacija prek interneta ni bila povsem »mehka«, da samo omenimo začetne velike težave s šumniki in formatom številk, ki so bile prevzete iz ameriških standardov, pa tiste »plahte« izpiskov. Gledano nazaj, lahko celo rečemo, da so bili ljudje zadovoljni s staro obliko poslovanja, ko so se osebno poznali s svojo referentko na APP in z njo reševali težave. Še danes ta osebni odnos za mnoge pomeni tako kvaliteto, da se s težavo odločajo za prehod v banke, čeprav tudi banka ponuja takšno »osebno« skrb, ker vam dodeli skrbnika računa in sčasoma seveda tudi osebno spoznate vse ljudi, s katerimi poslujete.

Kakorkoli že, upamo si trditi, da so se banke dobro pripravile na elektronsko poslovanje s podjetji in prav v tej obliki poslovanja z transakcijskimi računi - torej elektronsko - vidimo velik preskok v kakovosti glede upravljanja računov. Vedno je težko razmišljati v slogu, kaj bi bilo, če bi bilo drugače, ampak res je vprašanje, ali bi bil prehod na bančne transakcijske račune tako pozitiven, če se ne bi tudi sicer zgodila internetna revolucija, ki je odprla zelo praktične in enostavne oblike komuniciranja z bankami.

Odprtje transakcijskega računa

Torej, pojdimo na praktična vprašanja lepo po vrsti. Najprej morate seveda odpreti transakcijski račun v banki. Postopek traja nekaj dni: najprej se seznanite z načinom poslovanja, podpišete pogodbo z banko o odprtju računa in skupaj določite dan, ko se bodo sredstva z vašega žiro računa prenesla na transakcijski račun in ko boste tudi sicer začeli poslovati z banko. Prehod je mehak in odvisen tudi od vaše pripravljenosti. Banka vam lahko na primer dodeli številko transakcijskega računa tudi veliko prej pred dnevom »D«, se pravi prenosom sredstev z žiro računa, kar pomeni, da imate čas, da daste natisniti nove obrazce za račune z novimi številkami, da obvestite svoje poslovne partnerje, da naredite načrt prehoda izdajanja računov, tako da se bo valuta plačila ujela s prehodom v banko in tako naprej. Tudi potem ko ste prešli, so stvari še mehke, in denar, ki prihaja na stari žiro račun, vam Agencija preusmerja na banko.

E-poslovanje z banko

Pojdimo zdaj na elektronski del. Če ste se odločili, da boste z banko poslovali elektronsko, potem boste z banko ob odprtju transakcijskega računa podpisali še posebno pogodbo o elektronskem poslovanju z banko.

S stališča programske podpore obstajata pri tem dve varianti. Do podatkov v banki lahko pridete na dva načina. Večina bank ponuja dostop prek interneta oziroma spleta, kar pomeni, da vtipkate internetni naslov in pridete do podatkov kot do internetnih strani. Druga rešitev je ta, da vam banka da v uporabo (brezplačno ali za plačilo, odvisno od banke) poseben program, s katerim prek modema pokličete strežnik svoje banke in se nanj priklopite.

Pri obeh rešitvah je seveda poskrbljeno tudi za zaščito podatkov oziroma varnost, kar pomeni, da prejmete tudi svoje uporabniško ime, geslo in še »certifikat« (recimo temu šifra podjetja), s katerim se pri povezavi z banko identificirate. Certifikat lahko dobite na pametni kartici (čipu), ki jo vsakokrat vstavite v posebni čitalnik kartice, ali pa svojo šifro prenesete na trdi disk, od koder se vsakokrat pošlje v bančni strežnik.

Dostop do banke z uporabo posebnega programa ima nekaj prednosti. Če uporabljate tak program, lahko namreč vnaprej pripravite vse virmane (posebne položnice, kompenzacije...) in se nato samo kratko povežete z banko in te podatke pošljete banki. Pri internetni povezavi pa ste tudi pri vpisovanju podatkov ves čas povezani z internetom.

Če prednosti oddaljenega poslovanja z banka niso jasne že iz zgornjega (se pravi, da ne izgubljamo časa z obiskovanjem banke in čakanjem pred okencem - zgodilo se vam bo namreč to, da nekaj mesecev sploh ne boste prišli v banko), naj omenimo tudi to, da je elektronsko poslovanje cenejše, ker vnos podatkov prevzamete vi (po grobi oceni tudi 40 odstotkov cenejše kot pri klasičnem poslovanju z Agencijo). Praktično je tudi to, da lahko pripravite virmane tudi vnaprej (z datumi plačila v prihodnosti) in banka izvrši plačilo pač takrat, kot ste določili na nalogu.

Vnos nalogov je mogoč povečini 24 ur na dan, plačila pa se izpeljejo v uradnih urah. Običajno velja, da sprejemajo vplačila za žiro račune pri Agenciji nekako do 13. ure, za vplačila na transakcijske račune v drugih bankah tudi nekako do 13. ure ali še nekoliko pozneje, za vplačila na transakcijske račune znotraj banke pa celo do 18. ure ali kasneje. Kaj vam banka jamči, pa preverite v ponudbi. S tem so banke odpravile vse strahove, da bodo služile z zavlačevanjem pri plačilnem prometu, saj se del plačil izpelje celo hitreje kot pri Agenciji.