Dvojno označevanje cen

S prvim marcem se je v okviru uvajanja evra v Sloveniji začelo obdobje dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih. Podjetnikom, predvsem pa trgovcem, nalaga vrsto obveznosti, ki jih morajo izpolniti, da ne pridejo v navzkriž z zakonom. Namen zakona je predvsem omogočiti urejen prehod pri zamenjavi denarne enote ter postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih. Dodatni cilj pa je s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra.  

Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih določa dve obdobji dvojnega označevanja cen. Prvo obdobje se imenuje informativno dvojno označevanje cen in traja od prvega marca do predvidoma konca junija 2006. V tem času se za preračunavanje cen iz tolarjev v evre uporablja centralni paritetni tečaj, po katerem je en evro vreden 239,640 tolarja. Predvidoma konec junija tega leta bo Svet Evropske unije določil fiksni tečaj oziroma tečaj zamenjave, ki bo lahko enak ali različen od centralno paritetnega tečaja. Od takrat dalje se bo začelo obdobje dvojnega označevanja (ne več informativnega, ker bo tečaj fiksen), ko se bo za preračunavanje valut uporabljal tečaj zamenjave. S prvim januarjem leta 2007 bo kot uradna valuta uveden evro, vendar bodo morali pravni subjekti dvojno označevati cene predvidoma do konca junija 2007, Od 1. julija dalje bodo cene označene samo v evrih.  

Kaj je treba dvojno označiti 

Zakon določa, da je treba dvojno označiti cene blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot zakonitega plačilnega sredstva. Na računu je potrebna dvojna označitev cene samo pri končnem znesku, ne pa tudi pri posameznih postavkah in pri DDV-ju. Dvojno morajo biti označene cene tudi pri razprodajah in popustih, kar pomeni, da morajo biti na cenovki oziroma cenovnem lističu štiri cene: začetna cena v tolarjih in evrih, enako tudi končna. To pa ne velja za akcijske ponudbe posameznih izdelkov. Ravno tako morajo spletne prodajalne navesti cene v tolarjih in evrih. Če pa podjetje prek spleta le oglašuje, dvojno označevanje ni potrebno. Podobno je z oglaševanje v drugih medijih. Poslani reklamni letaki, katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe, temveč samo vabila k ponudbi. Tudi označena cena na takšnem letaku ne pomeni ponudbe; ponudba postane, če oglas, letak in podobno vsebuje tudi naročilnico. V tem primeru je dvojna označitev cen obvezna.  

 

Česa ni treba dvojno označiti 

 

Kot izjeme od dvojnega označevanja cen zakon določa (zadostuje le cena v vodilni valuti): cene na enoto izdelka, denimo kilogram, liter in podobno; zneskov na izpiskih tehtnic in zneskov na digitalnih prikazovalnikih cen, kot so razni avtomati, blagajne in podobno.  

Obveznost dvojnega označevanja tudi ne velja za: 

- bencinske črpalke: zadostuje, da se na avtomatih ali v njihovi neposredni bližini navede cena za liter goriva v obeh valutah in menjalni tečaj; pri čemer neposredna bližina pomeni, da mora biti cena postavljena tako, da jo kupec enostavno in nedvoumno prebere in primerja s ceno v tolarjih, medtem ko toči gorivo; 
- kataloge, kjer se lahko navedejo cene samo v vodilni valuti na datum izida kataloga; vendar mora biti v katalogu objavljen menjalni tečaj in cenik z navedbo vseh cen v obeh valutah v naraščajočem vrstnem redu; 
- na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha: zadostuje, da je na vidnem mestu cenik za vse blago v obeh valutah; 
- prodajne avtomate za blago in storitve, kjer zadostuje, da morajo na vidnem mestu postaviti menjalni tečaj in cenik z vsemi cenami v obeh valutah; 

- prodajo knjig in drugih založniških izdelkov, kjer morajo biti na vidnem mestu označen menjalni tečaj in obračunska tabela, v obeh valutah morajo biti navedeni zneski najmanj 30 najbolj tipičnih cen knjig po izbiri prodajalca v naraščajočem vrstnem redu ter 
- mala podjetja, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in zaposlujejo največ 10 oseb, lahko v prodajalni, v kateri je istočasno zaposlenih največ pet zaposlenih, obvezno navajanje dveh valut izvajajo drugače, denimo s ceniki ali obračunskimi tabelami.  

Ministrstvo za gospodarstvo je naknadno določilo, da dvojno označevanje ni obvezno za cestnine, primestni in avtobusni promet, ročno izdelane vozovnice v avtobusnem in železniškem prometu, letalske vozovnice, obmejne trgovine in lekarne. Slednjim ni treba dvojno označiti cen za zdravila, morajo pa jih za drogerijske izdelke.    

 

Za koga zakon velja 

Poudariti je treba, da zakon velja le za odnose med podjetji in potrošniki, torej ne ureja poslovanja med podjetji. V praksi to pomeni, da ni treba dvojno označiti:  
- trajnikov, dobavnic, naročilnic, predračunov, zneskov v pogodbah;
- dokumentov za potrošniška posojila ali posojila pravnim osebam ali kmetom za opravljanje njihove dejavnosti;
- računov, ki se izdajajo za pravne osebe (med katere sodijo tudi samostojni podjetniki);

- računov, ki jih podjetja izdajajo v obliki paragonskih blokov; kupec pa lahko zahteva, da se mu ročno pripiše končni znesek tudi v evrih; trgovske evidence;
- izpiskov plač in drugih izplačil;
- dokumentov pri sklepanju naročniških razmerij s poslovnimi uporabniki; dokumentov, ki vsebujejo podatke za obresti, popustov pri blagajni, kompenzacij, opominov, ki jih podjetja izdajajo v poslovanju s pravnimi osebami.

Tako dobavitelji niso zavezani k dvojni označitvi, razen če se s trgovci tako dogovorijo v pogodbi.   

Kakšna mora biti dvojna označitev cen 

Pri fizični izvedbi dvojne označitve se je treba nasloniti na Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev, kajti zakon ne določa, kje na cenovki oziroma na cenovnem lističu mora biti navedena cena v evrih in tolarjih (levo, desno, zgoraj ali spodaj). Pomembno je, da ju porabnik preprosto prebere in primerja med seboj. Pri tolarski ceni mora biti navedena oznaka SIT, pri evrski pa EUR ali znak €. V prodajalni mora biti na vidnem mestu, na primer pri blagajni, vhodu in podobno, tabla z menjalnim tečajem. Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek položnic, mora biti končni znesek v obeh valutah samo na računu; znesek na položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti.  

Enota in zaokroževanje 

 

Cena v evrih se vselej zapisuje v osnovni enoti, to je evro. Ta je sicer razdeljen na cente, zato je najmanjša vrednostna enota en cent, kar pomeni tudi najmanjšo podenoto, ki se lahko uporablja pri poslovanju. Denimo izdelek, ki zdaj stane 200 tolarjev, bo moral trgovec označiti z 0,83 EUR, ne pa s »83 centov«. Težave se lahko pojavijo pri izdelkih, ki stanejo manj kot 2,4 tolarja oziroma en cent, kot so denimo manjši žeblji. Ministrstvo svetuje, naj trgovci take izdelke prodajajo po več skupaj, da bo skupna cena vsaj 2,4 tolarja oziroma en cent. Pri preračunavanju cen iz tolarje v evre zakon določa, da se zneski v evrih zaokrožijo na en cent, kar pomeni, da morajo biti cene v evrih izražene na dve decimalki. Če pa je rezultat preračunavanja točno na sredini, se znesek zaokroži navzgor; tako bi na primer izdelek, ki stane 435 tolarjev, v evrih znašal 1,815, kar se lahko zaokroži na 1,82 evra. Pozor: zakon določa obveznost zaokroževanja na dve decimalni mesti le za končne zneske, ki jih je treba vplačati ali vknjižiti, za druge zneske pa zakon ne določa tega, zato lahko podjetje zaokrožijo vmesne zneske na več decimalnih mest; morajo pa upoštevati načelo nevtralnosti uvedbe evra, torej da cene v evrih odražajo ceno v tolarjih.  

Kdo bo nadzoroval 

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona ima tržni inšpektorat. Tako bo samostojni podjetnik kaznovan z globo 200.000 tolarjev; pravna oseba pa z globo 300.000 tolarjev, če: 

- na vidnem mestu ne obvesti potrošnika, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju;
- pri preračunavanju valut za namen dvojnega označevanja cen ne uporablja določenega menjalnega tečaja;
- ne označi cen na način, kakor določa zakon;
- denarnih zneskov ne zaokrožuje pravilno,
- ne izstavi računa s končnim zneskom v obeh valutah. 

 

Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek.  

Nadpovprečni dvigi cen javno izpostavljeni 

 

Urad za varstvo potrošnikov in Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije vodijo projekt spremljanja cen ob prehodu na evro. Do konca leta bodo opazovali cene 104 reprezentančnih izdelkov in storitev na 294 mestih v vseh regijah v Slovenije. Podražitev ni mogoče označiti kot prekršek in jih ni mogoče kaznovati, vendar bodo nadpovprečne podražitve javno izpostavljene. Tako želijo izvajati javni pritisk in preprečiti dvig cen. Gibanje cen bodo agregatno spremljali tudi pri Statističnem uradu in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.  

 

Evro prinaša trgovcem veliko dela
Datum	Sprememba
7. november 2005	sprejet zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih
1. marec 2006	začetek informativnega označevanja cen v evrih (centralno paritetni tečaj)
konec junija 2006*	začetek dvojnega označevanja cen (tečaj zamenjave)
1. januar 2007	uvedba evra
konec junija 2007	konec zakonske obveznosti dvojnega označevanja cen
od 1.7.2007	cene samo v evrih
Vir: združenje za trgovino; op.: *ocena