Dvojna merila inšpektorjev?

V zadnjem času sem se udeležil dveh konferenc, na katerih so podjetniki izpostavili isto vprašanje: Zakaj imajo inšpektorji v različnih regijah različna merila? Na primer, podjetnik iz Bovca se je jezil: »Če bi bili pri nas gostinski lokali opremljeni tako kot na Gorenjskem, ni niti najmanjše možnosti, da bi jim inšpektorji dovolili delovanje. Na Gorenjskem pa so lokali mirno odprti.«  

Ali so podjetniki v nekaterih regijah res bolj na udaru inšpektorjev kot drugod? To vprašanje smo naslovili na Inšpektorat za delo in na Inšpektorat za okolje, prostor in energijo.   

Pritožb je zelo malo

Glavni inšpektor Republike Slovenije za delo Borut Brezovar pravi, da gre pri razpravi o merilih inšpektorjev za staro zgodbo. Ne zanika, da so bili očitki pred leti morda res upravičeni. »Menim pa, da so zdaj razmere v primerjavi z obdobjem izpred desetih let vendarle precej boljše, ker je inšpekcija od leta 1994 enovit državni organ. Inšpektorji imajo skupna usposabljanja in pogovore, na katerih skušamo poenotiti poglede na izvajanje posameznih predpisov. Tudi podatki kažejo, da nam to kar dobro uspeva,« pravi Borut Brezovar. Po njegovih zagotovilih dobijo v Inšpektoratu za delo zelo malo pritožb, ker inšpektorji nimajo razloga, da bi se znašali nad podjetji in zahtevali kaj, česar zakonodaja ne zahteva.  

»Je pa treba imeti pred očmi dejstvo, da je vsak inšpektor samostojen organ, ko presoja stanje. Zelo težko je reči, da sta dva položaja primerljiva in bi moral zato inšpektor v obeh ravnati enako. Ravno zato, ker gre za različne primere, na odločitev inšpektorja največkrat vplivajo drobne pomembnosti.« Te podrobnosti pa pristranski opazovalec zlahka spregleda. Podjetnik, na primer, ki je vpleten v inšpekcijski pregled, lahko spregleda nekatere podrobnosti ali pa se mu te ne zdijo pomembne za odločitev inšpektorja. 

Včasih podjetnike zanese prepričanje ali pa dejstvo, da je inšpektor do nekaterih podjetij popustljivejši kot do drugih. Borut Brezovar trdi, da inšpektor to možnost vsekakor ima. Če se neki podjetnik na prvi poziv inšpektorja ustrezno odzove, je inšpektor v nadaljnem postopku do njega popustljivejši, kot če bi poziv preprosto preslišal. Inšpektorjev cilj je, da podjetje odpravi napake, in če to lahko naredi samo s svetovanjem brez kaznovanja, potem bo tudi sam zadovoljnejši. Drugemu podjetniku, ki se za nasvet inšpektorja ni zmenil, se potem zdi, da je inšpektor uporabil različna merila.  

Primer iz začetka članka se ni nanašal na delo Inšpektorata za delo, temveč na delo Inšpektorata za okolje, prostor in energijo. Zato smo odgovor poiskali tudi pri vodji tega inšpektorata Bojani Pohar. Odgovorila nam je, da posamezen inšpektor odloča skladno z zakonsko določbo, potem ko ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so potrebni za odločitev. »Da bi prišlo do različne obravnave zavezancev, so možnosti majhne,« je v pisnem odgovoru zatrdila Bojana Pohar. Še več, zagotovila je, da pritožb glede različnih meril za obravnavo zavezancev po regijah do zdaj še niso prejeli.

Če podjetje dvomi o odločitvi inšpektorja 

In kakšno možnost ima podjetnik, če vendarle podvomi o odločitvi inšpektorja? Borut Brezovar možnosti ne izključuje.

Po njegovem je povsem možno, da bosta odločitvi dveh inšpektorjev v enakem primeru različni. »Če pride do tega, je sistem zgrajen tako, da ima podjetje kup možnosti, s katerimi lahko doseže presojo odločitve,« trdi glavni inšpektor za delo. Najpogostejša je pritožba na odločbo inšpektorja, na katero mora odgovoriti tretja oseba. Pritožbo je treba vložiti na inšpekcijo, vendar jo je ta dolžna poslati ministrstvu za delo, ki presodi o odločbi inšpektorja. Ministrstvo v nadaljevanju lahko vpliva na inšpektorja ali celo odloči namesto njega. »In če napako naredi tudi ministrstvo, se lahko podjetje pritoži na upravno sodišče. Vsakdo, ki misli, da ima prav, lahko to v ustreznih postopkih dokaže.«  

Tu bi veljalo opozoriti, naj se podjetniki ne bojijo vlaganja pritožb, kadar lahko dokažejo, da se jim godi krivica. To velja za vse vrste krivic, ne samo za dvojna merila inšpektorjev. Kot pravi Brezovar, prejmejo na Inšpektoratu za delo tudi pritožbe zoper delo inšpektorjev. Podjetje se na primer lahko pritoži, če inšpektor pri pregledu ni vljuden. Tudi te primere skušajo raziskati, in če je inšpektor res ravnal narobe, ukrepajo proti njemu. Podjetju se ni treba bati, da jih bo zaradi pritožbe inšpektor pri naslednjem obisku namerno oškodoval. »Kadar stranka meni, da obstaja sum, da inšpektor ne bo ravnal ustrezno, brez velikih formalnih postopkov k njej pošljemo drugega inšpektorja,« zagotavlja Borut Brezovar. Neredko pa inšpektor celo sam želi zamenjavo. To se največkrat zgodi takrat, kadar je v sorodstvenem ali drugačnem odnosu s podjetjem.