Dušan Plut – zbiralec podjetij

Ko so se vrstniki Dušana Pluta še lovili po belokranjskih gričih, je on že sklepal posle. Dobesedno. Ob koncu osnovne šole je po nezgodi očeta prevzel proizvodnjo keramičnih ploščic za znanega kupca. Z delom je nadaljeval vse do konca srednje šole. Prizna, da je dobro zaslužil. »Vsak mesec mi je ostalo nekaj delavskih plač,« pravi.  

Po diplomi iz ekonomije se je zdelo samoumevno, da se bo vrnil v podjetništvo. Pa se ni. Podjetništvo ga ni več zanimalo. Njegov ideal je bila menedžerska služba. Delal je v nekaj velikih dolenjskih podjetjih in vmes dve leti celo na davčni upravi v Novem mestu. »Med vsemi službami sem se tu najslabše počutil,« pove z nasmeškom. Danes bi bil morda menedžer katerega od velikih podjetij, če ga pred 15 leti razmere ne bi spet pripeljale v podjetništvo. Kolpa, Novoles in deset posameznikov je takrat skupaj ustanovilo podjetje Novoline, ki naj bi pomagalo pri prestrukturiranju Novolesa. Zamisli nikdar niso uresničili, so pa začeli trgovati z deviznimi pravicami v Jugoslaviji, kupovati terjatve, prevzemati in sanirati podjetja. Po nekaj letih je Dušan Plut s člani svoje družine in prijateljem odkupil Novoline. Nekateri so iz tega želeli narediti afero. »Kolpa in Novoles se nista pritoževala, saj smo ju izplačali z lepim dobičkom. Pritoževali so se tisti, ki v podjetju sploh niso sodelovali,« pravi Dušan Plut.   

Holding s podjetji v treh državah 

Prava zgodba se začne šele z odkupom Novolinea. Novoline je imel še leta 2000 7 zaposlenih in 299 milijonov prihodkov, lani pa s hčerinskimi podjetji že 520 zaposlenih in približno 8 milijard prihodkov. Kot krovno podjetje pod seboj združuje pet hčerinskih podjetij v treh državah. To so HYB, Viator Kotrans, Educell, Tranšped Beograd, FIP Grmeč in Novoline Daruvar. V sklopu Novolinea deluje tudi študentski servis v Novem mestu.

Dušan Plut bi zdaj kot direktor Novolinea lahko uresničil svoj menedžerski sen, a tisti sen je le še spomin. Plutova strast je postalo podjetništvo. »Menedžerji so bolj disciplinirani in bolj izobraženi, podjetniki pa morajo biti inovativni, instinktivni in iznajdljivi. Če želiš eno vlogo zamenjati za drugo, se moraš spremeniti tudi osebnostno.« On se ne želi.  

Ta dolenjski podjetnik preprosto uživa v iskanju priložnosti. Specializacija se mu zdi dolgočasna, priložnosti išče v vseh dejavnostih. Educell je biotehnološko podjetje, Tranšped je špedicijsko, Pionir Zagreb gradbeno in tako naprej. Če bi priložnost videl v kmetijstvu, bi kupil tudi kmetijsko podjetje. »Razpršenost se mi ne zdi ovira za uspešno vodenje, pa tudi ne prednost. S sodelavci se v vsakem obdobju skoncentriramo na eno dejavnost in rešujemo eno podjetje.«

Njegov recept za kupovanje podjetij je preprost – kupuje podjetja, ki jih drugi nočejo. Šentjernejskemu HYB-ju pred štirimi leti nobena banka ni hotela dati niti tisoč evrov posojila. Podjetje Educell so kupili v stečaju, Tranšped Beograd je imel velike organizacijske težave ... Plut zase rad sliši, da je vlagatelj, le da podjetij ne kupuje, da bi jih prodajal ali da bi razprodajal njihove nepremičnine. Zanima ga osnovna dejavnost podjetja. Če se mu zdi obetavna, podjetje kupi. Podjetje želi predvsem razvijati, o prodaji razmišlja šele, če se pojavi dober kupec.   

Brez nadzora ni prenove 

Večino podjetij po nakupu sam vodi vsaj nekaj mesecev in jih nato preda direktorjem. Sanacije so včasih zelo hitre. Neko podjetje so v pol leta kupili, preselili, povečali prihodke za 100 odstotkov in ga prodali. Vse to v šestih mesecih! V večini podjetij so sanacije dolgotrajnejše. V Tranšpedu Beograd so zmanjšali število zaposlenih skoraj za polovico in hkrati povečali prihodke. Srbija je zaradi stanja na trgu sploh zgodba zase. »Če v Srbiji delaš resno, takoj izstopaš iz povprečja. Konkurence praktično nimaš. Mi smo se prijavili na deset velikih državnih razpisov in bili izbrani na osmih. To je za naše razmere nenormalno,« opisuje poslovanje v Srbiji. Da ne bomo samo hvalili – nakupi podjetij niso vedno uspešni. Plut se je v teh letih naučil, da so podjetja nagnjena k inerciji – zelo težko jih trajno obdržati na novi poti. Takoj ko vajeti izpustiš, se ljudje vrnejo v utečen način dela in rezultati se obrnejo navzdol. Da se to ne bi več dogajalo, v krovnem podjetju uvaja centralni nadzor nad naložbami v hčerinskih podjetjih in skupen oddelek za razvoj kadrov.    

Tehnološka uspešnica je v Šentjerneju 

Tipičen zgled Plutovega pristopa k sanaciji podjetja je HYB iz Šentjerneja. Podjetje je nekoč sodilo pod okrilje Iskre, ki je v njem izdelovala hibridna vezja. V prejšnjem desetletju je podjetje zašlo v težave in leta 2001 imelo zelo slabe rezultate. Dušan Plut pravi, da so se takrat pojavile tudi zdravstvene težave pri delavcih, ki jih medicina ni nikoli pojasnila. Novoline je tistega leta kupil podjetje v nezavidljivem položaju, uvedel prisilno poravnavo in podjetje dokapitaliziral. »Podjetje smo reorganizirali, uvedli projektno vodenje, pridobili certifikat ISO in kot eni prvih v Sloveniji uvedli čisto proizvodnjo,« opisuje postopek sanacije Dušan Plut. Prenova podjetja je dosegla vrhunec lansko jesen, ko so zgradili nov poslovni objekt, vreden 3 milijone evrov, in nakupili še za 900 tisoč evrov opreme za laboratorije in avtomatizacijo proizvodnje. HYB so v slabih štirih letih spremenili iz problematičnega podjetja v tehnološko uspešnico. Podjetje je imelo lani 5 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička. Zanimivo je, da so zdravstvene težave delavcev izginile takoj, ko so začeli redno izplačevati plače. 

V HYB-ju, ki ima 125 zaposlenih, izdelujejo vezja in senzorje za telekomunikacije, medicino, za avtomobilsko in drugo industrijo. Na področju senzorjev krvnega tlaka imajo petodstotni svetovni tržni delež. Neposredno izvozijo 60 odstotkov proizvodnje, največ v Nemčijo, Ameriko, Francijo in Italijo. »Posredno konča 95 odstotkov naših izdelkov v tujini. Uporabljajo jih v 80 državah,« trdi Dušan Plut.

V Šentjerneju so prepričani, da HYB v proizvodnji senzorjev krvnega tlaka nima resne konkurence v krogu 500 kilometrov. Seveda obstajajo večji proizvajalci, toda HYB-jeva največja prednost je razvoj zahtevnejših izdelkov po željah kupcev. Podjetje je izrazito razvojno naravnano. »Na Inštitutu Jožef Štefan imajo stalno delovno mesto štirje naši redno zaposleni delavci, med njimi dva doktorja znanosti. Mislim, da smo edino slovensko podjetje, ki ima svojo skupino na tem inštitutu,« pravi Dušan Plut. HYB sodeluje tudi v več evropskih razvojnih projektih. Znotraj šestega okvirnega programa sodelujejo v razvojnem projektu Retina, ki je namenjen letalski industriji.    

Letos še en velik zalogaj 

Katero podjetje bo naslednje na vrsti za nakup? »Ogledujemo si tri ali štiri podjetja, vendar se glede nakupa še nismo odločili. Najprej želimo optimirati poslovanje v obstoječih podjetjih,« odgovarja direktor Novolinea. Počakali bodo še na dokončen razplet zgodbe o Pionirju Zagreb. To podjetje je Novoline kupil leta 1996, nakar ga je stečajna upraviteljica ob stečaju novomeškega Pionirja prodala še drugemu kupcu. Hrvaško sodišče je letos odločilo v prid Novolinea. Plut sodi, da bo Pionir Zagreb za letos dovolj velik zalogaj, saj gre za podjetje, ki ima 20 milijonov evrov letnih prihodkov. Pri napovedih za prihodnost je zadržan. Velikost, ki so jo dosegli, se mu zdi ravno prav velika. Naj mu verjamemo?

---

IZKAZNICA PODJETNIKA 

Podjetnik: Dušan Plut
Kraj: Novo mesto
Starost: 49
Izobrazba: diplomirani ekonomist
Prosti čas: Dušan Plut je bil eden od ustanovnih članov in prvi predsednik Rotary kluba Novo mesto. Pred leti se je posvečal šahu, danes pa je navdušen tekač. Vsak teden preteče v povprečju 35 kilometrov in se letno udeleži več malih maratonov. Igra tudi golf, vendar se mu zdi to časovno preveč potraten šport. Kot pravi Dolenjec obdeluje vinograd. 


IZKAZNICA PODJETJA 

Podjetje: Novoline in hčerinska podjetja HYB, Educell, Viator Kotrans, Tranšped Beograd, FIP in Novoline Daruvar
Kraj: Ljubljana, Šentjernej, Zagreb, Daruvar, Beograd, Grmeč
Dejavnost: izdelava hibridnih vezij, biotehnologija, finančne storitve, špedicija, študentski servis   

ADUTI 

- Sodelovanje v evropskih razvojnih programih, tudi na področju letalske industrije.
- Velika vlaganja v tehnološki razvoj.
- Izpolnjevanje zahtevnih standardov za avtomobilsko industrijo in medicino. 
- Hitra rast poslovanja in števila zaposlenih.
- Uspešna širitev z nakupi podjetij na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

---