Dosezite več z manj!

Z drugimi besedami, dohodek se med ljudi ne distribuira v skladu z njihovimi napori za njegovo pridobitev, ampak približno 80 odstotkov dohodka vedno dobi le 20 odstotkov ljudi. Zakaj je tako, Pareto ni znal razložiti, je pa ugotovil, da pravilo 80/20 ne velja le za distribucijo dohodka, ampak za vse sfere ekonomije. Idealen trg z distribucijo 50/50 ne obstaja, idealna situacija, kjer je rezultat linearno odvisen od vložka, je prav to, idealna. Trg ni nikoli v ravnovesju oziroma je, le da to ravnovesje ni 50/50, ampak 80/20.

A Paretovo odkritje iz leta 1897 tudi 115 let pozneje za marsikoga ostaja neznanka. Sicer nas ne bi učili, da so naši rezultati premo odvisni od količine in kakovosti našega dela, da lahko dobimo le toliko, kot vložimo, da bomo uspešni le toliko, kolikor bomo delovni. Richard Koch nasprotno trdi, da lahko dosežemo več z manj, če le pametno uporabimo pravilo 80/20. Od leta 1997, ko je njegova knjiga izšla prvič, se še ni našel kritik, ki bi dokazal, da pravilo 80/20 v poslu ne drži. Četudi ga dolgo ni nihče jemal resno.

Revolucija Made in Japan

Pionirja uporabe pravila 80/20 sta bila Joseph Juran in W. Edwards Deming, ki sta ga v praksi uporabila po drugi svetovni vojni na Japonskem. Le Japonci so namreč pokazali zanimanje za Juranovo knjigo Priročnik za nadzor kakovosti, v katerem v skladu s pravilom 80/20 Juran navaja, da je za 80 odstotkov napak v delovanju produkta krivih 20 odstotkov vseh vzrokov za napake. Če torej identificiramo 20 odstotkov najpogostejših vzrokov za napake in se osredotočimo na njihovo odpravljanje, bomo odpravili 80 odstotkov napak. Za japonsko ekonomijo, ki je bila v tem času znana predvsem po slabih kopijah zahodnih izdelkov, je bila to odlična novica. In po približno dveh desetletjih sistematičnega dela na tem področju je »Made in Japan« postal sinonim za kakovost.