Dobri sosedje, dober biznis?

Bojan Škoda: »Brez dobre marketinške in promocijske strategije ne bo pravega učinka pri umestitvi vašega podjetja na hrvaški trg.«

Z vstopom Hrvaške v EU so se naši odnosi v marsičem »sprostili«, saj prost pretok blaga, delavcev, storitev in kapitala poenostavlja in pocenjuje poslovanje med podjetniki obeh držav. Nenazadnje bo tudi počitnikovanje na njihovi obali enostavnejše, če že ne cenejše, saj za potnike ni več omejitev pri vnosu živil. Po drugi strani pa so bila nekatera podjetja, ki so si Hrvaško izbrala za odskočno desko za prodor v države nekdanje Jugoslavije, z njeno evropizacijo deležna tudi negativnih posledic. Nekatera podjetja so namreč na Hrvaško vlagala, da bi lažje tržila po preostalih državah nekdanje Jugoslavije, ki so članice prostotrgovinskega prostora Cefta. Z vstopom v EU Hrvaška ni več članica Cefte, zato so tamkajšnja podjetja izgubila privilegije za boljši dostop na te trge.

Kaj pa naša nenehna politična nesoglasja v medsebojnih odnosih? »Tisti, ki ga zanima posel, se ne ukvarja s politiko. Odnosi so prijateljski, celo zavezniški. Dalmatinci te radi povabijo, da dopustuješ pri njih,« pove Jože Simčič iz kranjskega podjetja Batik, ki si je po propadu tekstilne industrije v Sloveniji svojo tržno nišo našel na Hrvaškem. Podjetje za tekstilni sitotisk je tam ustanovil, ko mu je švicarski partner ponudil prevzem poslov propadlega hrvaškega podjetja. Administrativnih problemov za ustanovitev podjetja ni, pripoveduje, težave pa je imel, ko je želel pri hrvaški banki dobiti posojilo. Za garancijo so zahtevali lastništvo nepremičnine, te pa tam nima. »Hrvati so po poslovnih navadah že dolgo v Evropi, tako kot povsod pa je treba biti tudi pri njih previden. Praksa je pokazala, da na pravno varnost oziroma sodno izterjavo denarja s pomočjo sodišča ne moreš računati. Zaradi slabih izkušenj že iz Slovenije zaščitimo plačilo tako, da zahtevamo stoodstotno predplačilo. Tako smo 'prečistili' stranke, nekaj smo jih izgubili, a tisti, ki želi poslovati resno, mu predplačilo ne predstavlja večjega problema.«

Ekonomski svetovalec vam je na voljo

»Republika Hrvaška je bila v lanskem letu tretji najpomembnejši gospodarski partner Republike Slovenije in naš četrti najpomembnejši izvozni trg. Vse bolj zanimiva je tudi kot investicijski trg. Gradbeništvo, obnova infrastrukture in stavb ter energetika so prioritetne panoge razvoja, tu se odpira veliko priložnosti tudi za slovenska podjetja. Država zagotavlja davčne olajšave za podjetja, ki so pripravljena vlagati in zaposlovati nove delavce. Davek na dobiček pravnih oseb je 'gibljiv',« pove Bojan Škoda, ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu.

»Intenzivno spremljamo tukajšnje poslovno okolje in spoštovanje mednarodnih obveznosti. Posredujemo v primerih, ko so kršeni interesi slovenskih podjetij v smislu diskriminacije (denimo pri javnih razpisih) oziroma je podjetjem otežen ali onemogočen dostop do trga. Sodelujemo s slovenskimi podjetji pri odpravi administrativnih ovir ter vzdržujemo stike s tukajšnjimi ministrstvi in drugimi institucijami,« še pojasnjuje vlogo slovenske diplomacije pri prodoru naših podjetij na tamkajšnji trg.