Dobre prakse preteklosti ali »še pomnite tovariši«

Slovenija je tako kot večina sveta v najhujši gospodarski krizi v zadnjih desetletjih. Pa vendar ob tem pozabljamo, da so bili gospodarski kazalci še bistveno slabši v začetku 90-ih let. Tudi takrat ni bilo naročil, odpuščanja so bila velika, vrstili so se stečaji, propadali so »paradni konji slovenskega gospodarstva«, mladi skoraj niso imeli možnosti za prvo zaposlitev …

 

Pomemben delež k lažjemu premagovanju krize v 90-ih sta prispevala podjetništvo in malo gospodarstvo, tako tisti, ki so že bili na trgu, predvsem pa tisti, ki so v krizi videli priložnost in so želeli začeti podjetniško kariero. Angleški pregovor sicer pravi, da »stiska ni še nikoli sklenila dobrega posla«. To morda drži, je pa lahko stiska velik motivator za odločitev, da brezposelne osebe vzamejo usodo v svoje roke in ob ustrezni podpori okolja poskrbijo za svojo samozaposlitev ter razvoj svojih podjetniških idej.

 

V 90-ih letih je bilo razvitih veliko ukrepov za pomoč pri samozaposlitvi. Tako kot danes se je meril uspeh ukrepov s tem, da je bila oseba več kot dve leti samozaposlena. Če me spomin ne vara, je bilo takrat takšnih krepko čez 70 odstotkov. Danes ta uspeh ni tako visok, morda tudi zato, ker še ni tako hudo, ali pa zato, v kar bolj verjamem, ker se v projektih samozaposlitve pozablja na dobre prakse iz preteklosti in so »tovariši« pozabili na celovito obravnavo brezposelnih oseb.