Dobra komunikacija je ključ do dobre ekipe

Gradnja tima ni nagrada za zaposlene kot tudi ne prostor, kjer ljudem rušimo samozavest in jih kritiziramo. Res je, da se na teh vrstah druženj pogosto izvajajo zabavne vaje in res je tudi, da se na njih izpostavijo poleg pozitivnih tudi negativne osebnostne lastnosti posameznih članov ekipe. »Pozitivne poskušamo izkoristiti, negativne pa korigirati. Ravno zato je pomembno, da gradnjo tima izvaja psiholog ali nekdo, ki je izobražen na področju skupinskih socialnih interakcij, ki pozna pomen in delovanje tima ter skupinsko dinamiko ter lahko predvidi, kdo je dober za neko vlogo,« pravi psihologinja in izvajalka aktivnosti za gradnjo timov Eva Kovač. 

Končni cilj vsake gradnje tima je namreč, da ta po njem deluje bolje, kot je deloval pred tem. Prav težave v delovanju ekipe so tiste, ki vodstvo podjetja običajno napeljejo k misli, da bi bilo dobro poslati ekipo sodelavcev na trening gradnje tima. Največkrat so to težave v komunikaciji, seveda pa imajo lahko člani ekipe težave tudi z zaupanjem drug v drugega ali s tem, da se v dodeljeni jim vlogi ne počutijo dobro. Gradnja tima pa je lahko namenjena tudi novonastalim ekipam, ki jim pomaga pri hitrejšem oblikovanju timskih vlog in izkoristku potenciala njenih članov. »Vsak tim sestavlja devet timskih vlog. To ne pomeni, da mora biti v timu devet ljudi, ker ima lahko nekdo več vlog, ampak gre za to, da potrebujemo nekoga, ki je vodja, nekoga, ki je koordinator, nekoga, ki snuje ideje, išče vire, potrebujemo nekoga, ki je mama tima in daje socialno podporo, nekoga, ki mu pravimo nergač, za katerega se zdi, da nič ne dela, ampak stalno na nekaj opozarja, potrebujemo tudi izvajalca. Glavna vloga psihologa je, da zna prepoznati te vloge in vidi, kako se tim obnaša,« pravi Kovačeva. Ob tem opozarja, da gre za timske in ne strokovne vloge. Te ustrezajo posamezniku glede na strokovno znanje in usposobljenost, medtem ko se timska vloga običajno oblikuje glede na osebnostne lastnosti posameznika.