Dobra boniteta prinaša koristi

»Do zdaj sem vse nagrade zavračal, za to pa sem se bojeval,« je pred nekaj leti izjavil znani politik in poslovnež Herman Rigelnik. Govoril je o nagradi za najboljšo boniteto, ki jo je njegovi družbi Autocommerce podelila bonitetna hiša I. Priti na seznam družb z najboljšo boniteto je namreč poslovni dosežek, ki odpira vrata bank, zavarovalnic in poslovnih partnerjev. 

»Ko smo leta 1996 začeli z ocenjevanjem bonitet, se ljudem to ni zdelo pomembno. Potem pa so videli, da je še kako pomembno – ker lahko na primer, če imajo dobro boniteto, dobijo odloženo plačilo, če je nimajo, pa ne,« pojasnjuje Marko Batista, direktor bonitetne hiše I, ki je slovenska partnerica največje bonitetne hiše na svetu Dun&Bradstreet. Skupaj vsako leto januarja podelita nagrade trem slovenskim podjetjem za najboljšo boniteto preteklega leta. Tako banke, zavarovalnice in veliki izvozniki kot tudi država so namreč naročniki bonitetnih poročil podjetij, ki odločilno vplivajo na odločitev o poslovnem (ne)sodelovanju s posameznim podjetjem. Dobra boniteta ugodno vpliva na poslovanje v različnih primerih. Denimo: banka bo kreditirala posle njihovih dobaviteljev z njimi. Banke namreč vedno zahtevajo boniteto kupcev podjetja, preden odobrijo kredit. Od zmožnosti in discipliniranosti pri plačevanju računov kupcev je namreč odvisno, ali bo podjetje lahko redno odplačevalo kredit. Isto velja za zavarovalnice, ki zavarujejo proti neplačilu. Tudi te se zavedajo, da je posel z discipliniranimi in solventnimi kupci manj tvegan.