Dober fotograf je kot kameleon

Aleš Bravničar, eden izmed najbolj iskanih fotografov v Sloveniji, pravi, da je bila fotografija zanj kot čarobna skrinjica, ki jo je lahko odprl in ga je takoj začarala. Pomagala mu je oblikovati vizualni slog in kritičen pogled na kompozicijo.  

 

Sodite med najboljše fotografe pri nas. V čem je skrivnost vašega uspeha?
Pravijo, da se po petih letih pokaže, kdo preživi in kdo ne. Tisti, ki preživijo to obdobje, so opravili začetni preizkus. Treba je biti ustvarjalen, se vedno znova preoblikovati v vizualnem slogu, predvsem pa »imeti nos za posel« ter dobre odnose z uredniki in naročniki. Tisti, ki poznajo le en osebni izraz in en tip svetlobe, so lahko zelo modni, vendar bodo kmalu utonili v pozabo. Dober fotograf je kameleon - znati mora vse!  

Nekje sem prebrala, da ste samouk ...
Popoln samouk. Izpopolnjeval sem se kot asistent, spremljal te in one delavnice, vendar pa za nekaj, kar ljubiš in delaš s srcem, ne potrebuješ nobene šole. FAMU v Pragi me ni zanimala, saj sem videl, kaj tam učijo, tudi slavna Toscanijeva FABRICA je bila zame popolnoma neuporabna. Edini izziv, ki bi se ga mogoče lotil, je St. Martins v Londonu. Obožujem namreč angleški pristop k fotografiji. 

Potem imate verjetno tudi kakšnega vzornika iz fotografskega sveta?
Veliko fotografov je vplivalo na moje delo. Iz modnoportretnih zvrsti so bili to Sante D'Orazio, Anton Corbijn, Jeff Wall in Mark Seliger, iz erotičnega sveta pa najboljši Playboyev fotograf Stephen Wayda ter Natacha Merritt, Dave Naz in Jan Saudek.  

Kako je potekala vaša pot, preden ste zapluli v podjetniške vode?
Kot pot vsakega mladeniča, ki je »zavohal« tolar ali dva. Plačila smo dobivali na vse mogoče načine: prek študentskega servisa, avtorskih pogodb (in smo seveda mastno plačevali zaostalo dohodnino) ali kar na roke, potem pa je naša država ponudila novinarjem, fotografom in še nekaterim poklicem status »fizične osebe, ki opravlja dejavnost«. Država ima pregled nad financami in knjigovodstvom, določa stopnjo dohodnine in bedi nad DDV-jem, ti pa si lahko uveljavljaš olajšave in beležiš stroške. Ta način, ki je že dolgo uveljavljen na primer v Nemčiji, je popolna rešitev za obe strani, avtorje - umetnike ter državo.