Do konca leta nič dobrega

Poletna poročila o gospodarski rasti v Nemčiji so po vsej Evropi in širše obudile optimizem. Tega čutijo tudi naša podjetja, ki poslujejo z nemškimi partnerji. Se bo optimizem prelevil v trajnejšo gospodarsko rast ali so trgi še vedno na trhlih nogah? Nekaj strokovnjakov in podjetnikov smo vprašali, kaj lahko gospodarstvo pričakuje v jesenskih in zimskih mesecih, ki so pred nami.  

 

 

Evroobmočje kot celota letos zelo verjetno ne bo preseglo enoodstotne gospodarske rasti, saj bodo postopoma začeli popuščati ukrepi ekspanzivne davčne politike vlad, hkrati pa se napoveduje tudi umiritev razcveta na svetovnih borzah. Podobno velja tudi za Slovenijo, ki v zadnjem obdobju z različnimi varčevalnimi ukrepi in restriktivno davčno politiko zavira večjo gospodarsko rast. Tako vlada z zadnjimi ukrepi, na primer z dvigom trošarin za plin in električno energijo, dodatno obremenjuje predelovalno industrijo, kar bo vodilo v manjšo gospodarsko rast. Ker zelo verjetno doživljamo krizo v obliki črke U, lahko sicer v letu 2011 pričakujemo večjo gospodarsko rast od letošnje, vendar še vedno relativno majhno glede na pretekla leta. Znašala bo verjetno približno dva odstotka.

 

V prihodnjih mesecih se bodo še vedno čutile negativne posledice določenih vladnih ukrepov, pomanjkljivosti delovanja na trgu dela in nevzdržnega zadolževanja vrste slovenskih podjetij v času konjunkture. To bo vodilo v nadaljnje zviševanje števila brezposelnih, ki naj bi vrh dosegel do konca leta s številko okoli 110.000. V prihodnjem letu lahko pričakujemo trend postopnega zniževanja te številke.

 

Javne finance so že v tem trenutku v večini držav članic EU v zelo slabi kondiciji, tako da si poslabšanja ne more privoščiti praktično nobena država več. V tem pogledu znatnega povečevanja javnofinančnega dolga v bližnji prihodnosti ne pričakujem. Ker želimo v prihodnjih dveh letih doseči primanjkljaj v višini največ 3,5 odstotka BDP, me v bližnji prihodnosti ne bi presenetila nova povišanja oziroma uvedbe novih davkov ali dodatnih rezov pri javnih izdatkih predvsem iz naslova plač v javnem sektorju in socialnih pravic prebivalstva.