Dežela neizkoriščenih priložnosti

Kaj imajo skupnega origami, ikebana in suši? Vsi izhajajo iz Japonske, dežele protislovij: z visoko robotizirano industrijo na eni strani in visokim deležem nezaposlenih žensk na drugi, z do neba segajočimi nebotičniki in šintoističnimi oziroma budističnimi templji, z natančno razdelanim bontonom poslovnega vedenja in odbitimi stripi manga. Japonska, čeprav tretja najmočnejša gospodarska velesila sveta, saj jo je z drugega mesta izrinila dirjajoča Kitajska, za slovenska podjetja ostaja nepokrit trg.

 

»Zakaj?«, če si izposodimo naslov knjižne uspešnice Lile Prap, ilustratorke in mladinske pisateljice Lilijane Praprotnik Zupančič, ki je po spletu posrečenih naključij in poznanstev uspela prodreti na več kakor 9 milijard evrov vreden japonski knjižni trg. Japonci občudujejo neobičajne Liline figure, ki se iz knjig selijo še na police z igračami, obeske za ključe, potiske majic in celo v serijo risanih filmov nacionalne televizije. To je zagotovo odličen prodor slovenske ustvarjalne industrije.

 

Da je bil začetek poslovnega sodelovanja z Japonsko bolj kot ne plod osebnih stikov in povezav, pravijo tudi v podjetju Cosylab, vodilnem podjetju na svetu za sistemsko integracijo krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike. V letih 2009 in 2010 so prek programa Vulcanus, ki je

namenjen izmenjavi evropskih in japonskih študentov, na delovni praksi gostili dva študenta iz Japonske in ju nato zaposlili v slovensko-japonski podružnici. Ustanovili so jo, da bi storitve približali svojim strankam oziroma glavni stranki KEK – največjemu laboratoriju za pospeševalnike na Japonskem. Japonska inženirja delujeta kot glavna informatorja in povezovalca znanj, praks in obeh kultur ter tako pomagata odpirati vrata poslom z visoko dodano vrednostjo.