Denar je. Ga znamo pobrati?

Zadnje čase je veliko slišati o Evropi dveh hitrosti, o državah članicah EU, ki bodo bogatejše in bolj razvite, in o tistih, ki bodo manj. Tudi Evropa se zaveda, da so nove pristopnice, med njimi je tudi Slovenija, gospodarsko in tudi sicer manj razvite od obstoječih članic. Da bi se nove članice EU kar najhitreje približale evropskemu povprečju na gospodarskem in socialnem področju, jim EU namenja precejšnja sredstva. Toda solastnik podjetja Oikos Jurij Kobal, ki svetuje podjetjem, kako se prijaviti na evropske razpise, pravi, da se slovenska podjetja in posamezniki premalo zavedajo, za katere programe lahko zaprosijo za denar in koga. »Denarja je v Evropi veliko, treba ga je samo znati pobrati,« ocenjuje Kobal. Vendar slovenska podjetja še spijo, kot da v javnosti ne bi bilo razpisa v vrednosti 400 milijonov evrov - objavljen je bil 15. aprila -  za pridobitev nepovratnih sredstev EU. Priprava projektov regionalnega razvoja pa lahko traja tudi do pol leta, zato je Kobal prepričan, da vsega razpisanega denarja EU letos najbrž ne bomo znali izkoristiti in porabiti.  

Kdo je kriv, da je tako?

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Predvsem je krivo dejstvo, da imajo ljudje premalo podatkov. V Sloveniji se informacije o finančnih virih EU prej skrivajo, kot kažejo. Najbrž je razlog v tem, da tisti, ki to vedo in bi morali razširjati informacije o evropskem denarju, ki je na voljo - saj so ne nazadnje za to plačani -, tega ne počno.  

Kdo ima v Sloveniji te podatke?

To so Služba vlade za evropske zadeve, Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, ne nazadnje tudi pristojna ministrstva.

Kje torej Slovence čaka evropski denar?

Najprej so to programi Unije, za katere sredstva deli kar sama Evropska komisija. Programi so tako imenovane horizontalne teme, za katere namenja Evropa veliko denarja in pozornosti: kultura, jeziki, raziskave, razvoj. Ti programi so enaki za vso Evropo. Vanje, v evropsko mrežo, pa se lahko vključujejo tudi slovenska podjetja.

To so, denimo, programi LIFE, e-vsebine, 6. okvirni raziskovalni program, Kultura 2000, Leonardo in drugi. Podjetja se lahko v te programe vključijo s pripravo inovativnih projektov, tako da se povezujejo med seboj in s podobnimi organizacijami v tujini, pri čemer razvijajo nove poslovne postopke in storitve. Za te programe izvemo na spletni strani Evropske komisije pod naslovom »Grants and loans«, treba pa je iskati po sektorjih (npr. audio-visual). Tako si lahko prek spleta natisnemo razpisno dokumentacijo, na podlagi katere se je mogoče na razpis tudi prijaviti.  

Je to vse v angleščini? Se je mogoče prijaviti tudi v slovenščini?

Za programe skupnosti se je treba prijaviti v angleščini ali katerem drugem delovnem jeziku Evropske zveze, torej še v francoščini in nemščini. Slovenščina pride v poštev le pri strukturnih skladih in pobudah, katerih sredstva delijo domače ustanove.  

Ali obstajajo kakšni drugi birokratski zadržki, na katere je treba paziti?

Na splošno je birokracije pri evropskih virih sredstev zelo malo. Treba je oddati le potrdilo o plačanih davkih in prispevkih v slovenskem jeziku, potrdilo, da posameznik, ki se prijavlja, ni v postopkih pred sodiščem in potrdilo ministrstva za pravosodje, da ni bil sodno spoznan kot nesposoben za opravljanje dejavnosti, kar je vse v slovenščini. Od prijave do podpisa pogodbe pa po navadi preteče pol leta.   

Kako pa se je mogoče prijaviti za denar strukturnih skladov? 

Za doseganje ekonomske in socialne uravnoteženosti na ravni Evrope so bili pred leti vzpostavljeni štirje strukturni skladi: sklad za regionalni razvoj, socialni sklad, garancijski in usmerjevalni sklad za kmetijstvo ter ribiški sklad. Skladi financirajo večje projekte, katerih učinki bodo trajno vplivali na razvoj regij. Del teh sredstev pa je namenjen šele začetnim pobudam, ki so usmerjene v manjše projekte in bodo šele pozneje prerasle v večje strukturne projekte. Za celotno poslovanje strukturnih skladov in pobud skupnosti je odgovorna Republika Slovenija kot članica EU. Organ upravljanja strukturnih skladov je Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj.  

Ali to pomeni, da se je mogoče za ta denar prijaviti na slovenske ustanove?

Tako je. Prijave za ta denar je mogoče oddati v slovenščini, prvi razpisi pa so bili objavljeni 15. aprila prek več ministrstev. Gre za 400 milijonov evrov, ki jih je Slovenija dobila s pogajanji. Tako se je mogoče prijaviti na ministrstvo za gospodarstvo, na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter na šolsko in kmetijsko ministrstvo. Gre za posamične razpise v vrednosti od 30 do 80 milijonov evrov, ki so razdeljeni po prioritetah in ukrepih. Na področju gospodarstva gre za prioritetne ukrepe za podjetja, tehnološke parke in za občine.  

Kaj so prioritete?

Prva prioriteta – »inovativno okolje« - je namenjena združevanju podjetij, tehnološkemu razvoju, inovativnosti in raziskovalnim projektom. Podjetja, ki se bodo potegovala za ta denar, se bodo združila v grozde in se prijavila na razpis. Vsega denarja v ta namen je okoli 28 milijonov evrov.  

Je to vse, kar je namenjeno podjetništvu?

Ne, tu je še drugi ukrep – »podporno okolje za podjetništvo« - ki ga bosta izvajala Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Javni sklad za razvoj malega gospodarstva Maribor. Podjetja imajo na voljo garancijske sheme, kreditiranje in sistem vavčerjev, ki jih lahko porabijo za plačilo svetovalcem. Tretji je projekt »turistične destinacije«, ki je namenjen izgradnji turističnih zmogljivosti, sistema trženja ter rezervacijskega sistema. Za ta projekt se lahko prijavljajo podjetja, ki bodo zidala hotele. Vendar je tu treba paziti pri prijavi. Evrope ne zanima, kolikšen bo dobiček hotela za lastnika, temveč koliko novih delovnih mest bo hotel prinesel regiji. Četrti projekt pa je namenjen izgradnji poslovnih con. Gre za komunalno opremo zemljišč. Za ta sredstva se bodo potegovale predvsem občine ali direkcija za železnice. Gre za okoli 90 milijonov evrov.  

Ali se lahko na aprilski razpis prijavijo tudi kmetje?

Lahko, če so to pravzaprav podjetniki, ki imajo kmetije. Lahko se vključijo v projekt diverzifikacije prihodkov na kmetijah in naložb v kmetijsko gospodarstvo. Ti ukrepi so namenjeni tudi veliki kmetijsko-predelovalni industriji. Ukrepi s področja ribištva pa so namenjeni tistim, ki imajo ribogojnice in opremo za ribolov.  

Kaj pa se financira z denarjem tako imenovanih pobud skupnosti?

Sredstva pobud skupnosti so nekakšna pripravljalna sredstva za večje ukrepe v prihodnje, razdeljena pa so v štiri pobude: Interreg III, Equal, Urban II in Leader +. Sredstva pobude Interreg so usmerjena v sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami ter v medregionalno in mednacionalno sodelovanje, sredstva Equal pa so usmerjena v inovativne projekte na področju vključevanja različnih socialnih skupin na trg dela.  

Kako komentirate dejstvo, da v Sloveniji izključno le državne ustanove delijo evropski denar?

To najlaže komentiram s primerjavo iz sosednje Avstrije, kjer evropski denar deli zasebno podjetje, ki je razdelilo že 600 milijonov evrov evropskega denarja za tehnološki razvoj podjetij na meji s Slovenijo. Evropsko določilo o strukturnih skladih je zelo odprto in ni nujno, da denar delijo prav ministrstva, marveč lahko to počno tudi pooblaščena podjetja ali zbornice. Avstrijci dokazujejo, da podjetja stanejo manj od države, in skrbijo, da so sklenjene pogodbe tudi uresničene. V prihodnje bi lahko tudi v Sloveniji ta denar delile banke ali finančne ustanove, še posebej tiste z razvito mrežo na podeželju. Idealno bi bilo, če bi, denimo, kmetijski denar delila Zadružna in kmetijska banka.   

Kaj je bistveno za kakovostno pripravo projekta? Na koga se je mogoče obrniti za pomoč?

Evropska agencija Europe Aid se ukvarja z metodološko in s tehnično pripravo projektov in nanje se je mogoče kadar koli obrniti po pomoč. Na sploh velja, da Evropska komisija vse objavi na svetovnem spletu, skupaj z imeni odgovornih oseb, ki vodijo posamezne projekte in so plačane za to, da pomagajo vsem, ki se želijo na razpise prijaviti. Podjetniki pri nas premalo berejo, saj še domačega Uradnega lista ne poznajo. Zdaj pa so tu še evropski razpisi. Po eni strani je sicer res, da je v Bruslju veliko birokracije, kar pomeni, da velja red. Po drugi strani pa je vse, kar je objavljeno, prijazno do uporabnikov, vsa orodja so objavljena, samo poiskati in preučiti jih je treba.