Delo družinskih članov

 

S stališča delovnega in civilnega prava za delo družinskih članov (starši, zakonci, otroci) pri samostojnem podjetniku oziroma v gospodarski družbi, katere ustanovitelj je družinski član, ni ovir, da ti opravljajo različna dela pri nosilcu dejavnosti, ne da bi bili pri tem v delovnem razmerju in ne zahtevajo plačila za opravljeno delo.

 

Če pa želi skleniti pogodbo o zaposlitvi, jo sme delodajalec v skladu z osmo in deveto alinejo prvega odstavka 24. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 - ZDR) skleniti brez javne objave prostega delovnega mesta, kar je sicer obveznost delodajalca. Tudi kar zadeva začasno in občasno delo ni ovir, da se ne bi z družinskimi člani sklenile pogodbe o delu oziroma podjemne pogodbe po obligacijskem zakoniku, razen če so podani elementi delovnega razmerja: delavec se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Otroci lahko delajo tudi prek študentske napotnice, če so študentje ali dijaki. Prav tako lahko sklenejo avtorsko pogodbo, če ustvarjajo avtorska dela za delodajalca.

Delo družinskih članov pri samostojnem podjetniku ali družbi pa je lahko problematično z vidika Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 36/00), saj je prepovedano tako delo kot tudi zaposlovanje na črno, za kar se med drugim šteje, če pravna oseba ali zasebnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5. člen). V 7. členu istega zakona so določene aktivnosti, ki niso delo na črno, in sicer gre za opravljanje dejavnosti ali dela v primeru medsebojne sosedske pomoči, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela in osebno dopolnilno delo ter opravljanje dela izključno v lastni režiji.

 

Delo družinskih članov bi lahko šteli za delo v lastni režiji. V skladu z 9. členom se za opravljanje del v lastni režiji šteje opravljanje vseh del na nepremičninah, razen če s posebnim zakonom ni drugače določeno, in na premičninah v osebni lasti, ter opravljanje storitev, kadar jih opravlja lastnik sam ali njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali z osebami, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do tretjega kolena.

Ker želi samostojni podjetnik oziroma gospodarska družba družinskim članom povrniti stroške, ki so jih imeli z delom, in najverjetneje občasno vendarle prihaja do izplačila honorarjev za njihovo delo, menimo, da je pravno najčistejši položaj sklenitev pogodbe o delu z družinskimi člani; če gre za družinske člane, ki imajo status dijaka ali študenta, pa delo prek študentskega servisa.