Delavnice:Grozdi

Delavnica: KAKO RAZVITI GROZD

"Zaupanje je osnovni pogoj."

Ugotovitve:  
1. Grozd lahko uspe le ob intenzivnem sodelovanju ljudi - gre za spoznavanje in sodelovanje ljudi in ne organizacij. 
2. Cilje grozdu lahko postavijo le člani grozda.  
3. Pomembno je čim hitreje priti do rezultatov, ki jih vsi priznajo.   4. Podpora države je dobrodošla (samo če razpisi ne bi bili tako koncentrirani, da se jim je težko dovolj posvetiti).  

Priporočila:  
5. Potrebujemo nove finančne mehanizme, ki bi omogočili skupno investiranje grozdov (teh danes zakonodaja ne predvideva, v Italiji imajo tako imenovane konzorcije).  
6. Poenostaviti je treba investiranje in odpraviti vse birokratske ovire pri tem, zlasti tiste, povezane s upravljanjem prostora.    

Praktične izkušnje:
Za ustanovitev grozda ne obstaja noben obvezen obrazec ali formula. Praktično vsak grozd je unikaten, ker ga ustanavljajo ljudje z različnimi znanji, izkušnjami in cilji. Medtem ko nekateri uspešno razvijejo grozd v petih stopnjah, ga lahko drugi v šestih ali v štirih. Enega od naših najbolj uspešnih grozdov, to je orodjarskega, so na primer ustanovili v samo treh korakih.  

Prvi korak je bila inicializacija. Na tej stopnji se je ustanovila skupina, oblikovala skupna vizija in strategija, člani grozda so sprejeli razvojni program in oblikovali začasno pravno formalno obliko sodelovanja. Na drugi stopnji so se posvetili razvoju in konsolidaciji. Za povečanje občutka pripadnosti je izjemno pomembno, da grozd čim prej izvede prvi skupni projekt. Ko je treba vložiti denar, se tudi pokaže, kateri člani mislijo resno in kateri ne. Člani orodjarskega grozda so v drugi fazi razvili tudi dokončno obliko organizacije grozda. In končno, sledi tretja faza, za katero je značilna rast grozda. Tu nastajajo skupna odcepljena podjetja, grozd se internacionalizira, člani razvijajo nove tehnologije ... 

Kot rečeno, je to samo eden od modelov za ustanovitev grozda.

Dr. Brane Semolič iz slovenskega orodjarskega grozda trdi, da je veliko bolj od izbranega modela pomembno zaupanje med sodelujočimi organizacijami in ljudmi. »Zaupanje je osnovni pogoj za nastanek inovativnega grozda,« trdi dr. Semolič. Praksa kaže, da se je najbolje povezovati s tistimi podjetji in ustanovami, s katerimi podjetje že sodeluje in jih pozna. To je torej ključni nasvet vsem, ki razmišljajo o povezovanju v grozde: izberite partnerje, ki jim zaupate.  

Zelo odmevno rešitev so predstavili tudi gostje iz Hrvaške. V enem od njihovih grozdov so izdelali kodeks, ki pomeni filter za sprejemanje novih članov. Preden sprejmejo medse novega partnerja, preverijo, ali izpolnjuje zapisane skupna poslovna in kulturna merila. Moderatorka delavnice je bila Tatjana Bolčič iz svetovalnega podjetja ITEO.

Delavnica: TEHNOLOŠKI IZZIVI

Novo znanje za "stare" tehnologije.

Gospodarstvo:  
1. Obstoječe tehnologije je treba nadgraditi z domačim ali tujim znanjem. Pametno  bi bilo čim več znanja in postopkov iz avtomobilske industrije, ki je v svoji zgodovini uvedla celo vrsto inovativnih rešitev in dosegla visoko raven kakovosti in hkrati racionalnost v proizvodnji, prenesti v druge panoge.  
2. Treba bi bilo organizirati ponudbo kompleksnejšega znanja s (ponovno) organizacijo kompleksnih inženiring podjetij in združevati znanje iz podjetij s temi organizacijami, da bi bili sposobni svetu ponuditi zahtevnejše projekte in tehnologije.  
3. Pospešiti je treba uvajanje informacijske tehnologije v proizvodne procese in izdelke - prav tako zaradi višje dodane vrednosti.  
4. Za trženje in prodajo je treba izobraziti management, ki nadgrajuje tehnološko funkcijo.  
5. Potruditi bi se morali za večjo prodajo slovenskih izdelkov pod lastno blagovno znamko. Le tako je mogoče doseči višjo dodano vrednost.    

Državno okolje, posebej izobraževanje in raziskave:  
6. Spremeniti je treba izobraževanje (Bolognska konvecija, predvsem na prvi stopnji) s poudarkom na praktičnih znanjih in poenostavitvijo postopka za ustanavljanje strokovnih šol.  
7. Uveljaviti je treba rešitve za uspešnejši prenos znanja iz univerz in inštitutov ter zagotoviti inovativno okolje v podjetjih. 
8. Pri planiranju razvoj Slovenije je treba ostati na realnih tleh.  



 

Delavnica: MEDNARODNE POVEZAVE GROZDOV

Grozdi morajo imeti svoje ambasadorje.

Priporočila:  

1) Mednarodna »mostišča«. V to, da se morajo slovenski grozdi razvijati v tujino, nihče ne dvomi. Grozdi oziroma podjetja v njih, lahko to dosežejo z višanjem tehnološkega in drugega znanja. Povsem praktičen napotek pa je: treba je bodisi iskati partnerje v tujini ali sami ustanavljati podjetja v tujini, ki služijo kot mostišča pri ustvarjanju mednarodnih povezav.  

Zelo dobrodošle pa bi bile naslednje spremembe v okolju:  

2) Znanje.  Ključni element uspeha je znanje. Danes ni dovolj prenosa znanja med akademsko sfero in gospodarstvo. To je treba spremeniti z različnimi inovacijami:
- s spremembami v financiranju raziskovalne dejavnosti z večjim upoštevanjem potreb gospodarstva,
- s preobrazbo samostojnih raziskovalnih organizacij v razvojne institucije ob gospodarstvu,
- z omogočanjem pretoka raziskovalnega in razvojnega kadra v obe smeri (iz akademske sfere v gospodarstvo in narobe),
- z (davčnimi) stimulacijami za izobraževanje,
- z bolognskim procesom: odpiranjem univerz in uveljavitvijo interdisciplinarnega študija; s pogosto evaluacijo učnih programov, ki morajo biti bolj prilagojeni potrebam gospodarstva.  

3) Država. Pričakujemo usklajenost javnih politik (najmanj medresorsko koordinacijo med ministrstvi). Potrebno je okrepiti kvaliteto javne uprave in zbornic. Določiti nacionalne prioritete pri vlaganjih. Državna politika naj še naprej podpira povezovanje oziroma grozdenje.
 
4) Vrednote. Potrebujemo javno in močno promocijo vrednot in novih trendov v smeri mednarodnih ambicij.     

Delavnica: VODENJE ZAUPANJE IN PODJETNIŠTVO

Kakšni so medčloveški odnosi v grozdih?

Priporočila 

A. VODENJE GROZDOV 
1. Potrebujemo izobraževanje o vodenju grozdov, v prvi vrsti prav za vodje grozdov, pa tudi za vse udeležence v grozdih in za zunanje sodelavce, ki grozdom pomagajo pri razvoju.  
2. Dobro je, če grozdi zapišejo »pravila igre« znotraj grozda in eksplicitno določijo, kdo je vodja (manager) grozda in kateri so koraki pri razvoju grozda.  

B. DRUŽABNO POVEZOVANJE 
3. Zelo pomembno je druženje znotraj grozdov in med grozdi. To prispeva k medsebojnemu zaupanju (ki je zelo pomembno), graditvi odnosov in tudi prenosu izkušenj.  

Komentar:

V grozdu so vedno vedno vroča tema odnosi, bodisi s partnerji, kupci, z zaposlenimi ali dobavitelji. Konec koncev so največje bogastvo grozdov prav ljudje, ki grozd sestavljajo. Od njihove zavzetosti pa je odvisen naš uspeh. Vse, kar počnemo, je rezultat dobrih odnosov. In kot pravi Alec L. Hansen, so grozdi idealna priložnost za druženje, spoznavanje in širjenje kroga poslovnih poznanstev, ki vam lahko koristijo kadarkoli v poslu.   

Slovenski problem: vodenje in demokracija 

Kako voditi ne da bi prihajalo do nesporazumov? Po mnenju enega od udeležencev iz tujine sta teorija in praksa pri Slovencih malce skregana. Ko se razmere zaostrijo, zlahka zaidemo nazaj v komunistični način vodenja, ki je precej tog.  

A vodstvo ni stvar enega, ampak je stvar vseh. In tu udeleženka delavnice iz ZDA, Barbie Keiser, izpostavi zanimivo misel: »Glede na to, da je vodenje in vodstvo tak problem, bi mogoče morali na zadevo pogledati z drugega zornega kota. Mogoče bi se morali najprej naučiti, kako postati dober član grozda, ne vodja.«  

Ideja dveh vodij  

V praksi se pogosto pojavi problem, da ima formalni vodja manjši vpliv od neformalnega vodje, ki si ga je izbrala skupina. Dvojnost tehničnega, formalnega vodje in neformalnega, duhovnega vodje lahko otežkoča delo formalnega vodje, hkrati pa se ponuja nova rešitev. Že takoj na začetku je dobro, da izberemo formalnega in neformalnega vodjo.